Namen izleta je bil, da se spoznamo med seboj, se družimo ter zabavamo in si izmenjamo izkušnje. S tem želimo osebam s posebnimi potrebami pomagati pri vključevanju v normalno življenjsko okolje s pridobivanjem novih izkušenj v različnih okoljih in situacijah, naučiti jih samostojnega in neodvisnega življenja ter osamosvajanja od staršev.

Več o poročilu v priloženih dokumentih.

Namen ogleda Bele Krajine je bil v prvi vrsti aktivno preživljanje prostega časa, ki je povezano z zabavo, navezovanjem novih poznanstev in spoznavanjem lepot, zanimivosti ter običajev različnih krajev naše države - z namenom razbremenitve družine, pridobivanje novih izkušenj v različnih okoljih in situacijah, druženje, krepitev povezovanja med starostnimi generacijami in sprejemanje drugačnosti, s tem pa želimo invalidnim osebam pomagati pri vključevanju v normalno življenjsko okolje, naučiti jih samostojnega in neodvisnega življenja ter osamosvajanja od staršev, po drugi strani pa pridobivanje novih izkušenj v različnih okoljih in situacijah.

Več v priloženem dokumentu.

V nedeljo 1. aprila 2012 smo se v jutranjih urah odpravili na pot proti primorski - natančneje do kraja Brestovica pri Komnu. Dobra volja in razpoloženje na avtobusu sta pripomogla, da je vožnja do našega prvega postanka za jutranjo kavico in krofe v Marche Lom - Lom 1 hitro minila. Po okrepčilu smo pot nadaljevali do Brestovice pri Komnu, kjer že 6. leto zapored pripravljajo B'rstovsko šparglijado. Na prireditvi nas je prisrčno sprejel predsednik Turističnega društva Brest iz Komna Stane Švigelj in nam v kratkem nagovoru predstavil prireditev Brestovske šparglijade. Izvedeli smo, da je B'rstovska šparglijada kulinarično - turistična prireditev, ki vključuje pokušino in razstavo raznovrstnih jedi Brestovk in Brestovcev, pripravljenih iz svežih divjih kraških špargljev, ki v Brestovici, ki je morju najbližja, prvi pokukajo na plan.

Več v priloženem dokumentu.

DAN ŽENA je mednarodni praznik žensk, ki ga praznujemo vsako leto 8. marca. Je dan praznovanja ekonomske, politične in socialne enakopravnosti in dosežkov žensk.

Zgodovina dneva žena

Osmega marca 1857 so ženske delavke zaposlene v tekstilnih tovarnah v New Yorku organizirale protest. Uprle so se nečloveškim delovnim pogojem in premajhnim plačam. Policija je protestnice napadla in pridržala. Dve leti kasneje, prav tako v marcu, so te ženske ustanovile prvi delavski sindikat, da bi se tako lahko vsaj poskusile zavarovati in si pridobiti nekaj osnovnih pravic na delovnem mestu. Osmega marca 1908 se je na ulicah New Yorka zbralo 15 tisoč žensk in zahtevalo krajše delovne ure, boljšo plačo, volilne pravice. Njihov slogan se je glasil “Kruh in Vrtnice”.

Kruh je simboliziral ekonomsko varnost, vrtnice pa boljšo kvaliteto življenja. V maju je Socialistična stranka Amerike razglasila zadnjo nedeljo v mesecu februarju za državni praznik žensk.

Več v priloženem dokumentu.

V nedeljo 12. februarja 2012 smo se ob 10 uri zbrali v Pizzerii Fontana na Jesenicah, kjer je potekalo Področno tekmovanje v šahu za mladostnike in odrasle osebe z različnimi oblikami invalidnosti, ki ga je organiziralo Športno društvo cerebralne paralize Žarek iz Murske Sobote v sodelovanju z Zvezo SONČEK Slovenije in SONČKOM Zgornje Gorenjske. Naše društvo so uspešno zastopali Damijan Urbanec, Janko Hvasti, Asmir Avdič, Aleš Svenšek, Ivan Palčič in Vilko Us.

V torek 14. februarja 2012 smo se ob 16. uri zbrali v Pizzerii Fontana na Jesenicah, kjer smo za naše člane pripravili družabno srečanje ob navedenem prazniku. V prijetnem klepetu in sproščenem vzdušju so nam prijazni gostinski uslužbenci postregli s pizzami v obliki srčkov. Popoldne nam je hitro minilo.  Ampak to pa še ni bilo vse. Vsak udeleženec je prejel Valentinovo darilo.

Namen praznovanja je bil, da osebe s posebnimi potrebami koristno preživijo svoj prosti čas, da jim pričaramo praznično vzdušje, da se med seboj spoznamo, družimo ter zabavamo, izmenjamo izkušnje, s tem pa želimo invalidnim osebam pomagati pri vključevanju v normalno življenjsko okolje, naučiti jih samostojnega in neodvisnega življenja ter osamosvajanja od staršev, po drugi strani pa pridobivanje novih izkušenj v različnih okoljih in situacijah.

December je čas snežnih radosti, svetlih lučk, čarobnih trenutkov in toplih besed. Je mesec praznikov in rajanja, mesec, ki ga preživimo v krogu najbližjih. Ob dolgih zimskih večerih se priležejo prijetni pogovori, ko prostor napolni vonj po nageljnovih žbicah ali ob jelki in njenem vonju po smoli. Da, december je poln vonjav, ki nas povežejo s spomini na pretekla praznovanja in na ljudi, ki nas obdajajo. Jelka je simbol decemberskega praznovanja. Že proti koncu novembra naredimo adventne venčke in jih postavimo na sredino mize, proti koncu decembra pa v krogu najbližjih naredimo še božično drevesce in ga okusno okrasimo. V tem času se od hiše do hiše potepajo Miklavž, Božiček in Dedek Mraz, ki razveselijo otroke, ki so bili v letošnjem letu pridni. Dedek Mraz se je v slovenski kulturi utrdil v času Jugoslavije. Temelji na ruskih legendah, kjer se imenuje Дед Мороз ( Ded Moroz ) in je poročen s starko Zimo, ki se po rusko imenuje Зима - старуха ( Zima - staruha ). V letu 1999 so v ruskem mestu Veliki Ustjug ( Великий Устюг ) začeli tržiti turistični projekt » Domovina Dedka Mraza «, vendar to ni edino mesto, ki se poteguje za ta naziv. V Sloveniji je obveljalo, da Dedek Mraz živi pod Triglavom, slikar Maksim Gaspari pa je tisti, ki je poskrbel za njegovo zunanjo podobo v slovenskem prostoru. Obleka, ki jo nosi je slovenska, s slovenskimi vzorci na plašču ter tradicionalno polhovko na glavi. Dedek Mraz ima vse otroke zelo rad in ne dela nikakršnih razlik med njimi. O njem obstaja veliko različnih pesmic, še najbolj znana je Siva kučma, bela brada, ki jo je napisal Janez Bitenc. V Sloveniji je najbolj poznan sprevod Dedka Mraza ob koncu decembra v Ljubljani. Ko se Dedek Mraz pripelje s Triglava, se ustavi na Ljubljanskem gradu, od koder se z vzpenjačo pripelje na Krekov trg. Tam ga pričaka spremstvo in svečana kočija z lipicanci. Z njo se v spremstvu snežakov, medvedov, zajcev, zmajčkov ter drugih bitij iz ljudskih pripovedk in pravljic popelje od hiše do hiše, kjer pozdravlja otroke in jim deli darila.

poročilo o obisku palačinkarne na jesenicah

Palačinka je jed, pripravljena iz mleka, jajc, moke in soli. Lahko pa so osnovni masi dodani sladkor, zelišča, začimbe ... Masa se speče na ponvi z oljem. Pečeno palačinko namažemo z različnimi nadevi. Najpogosteje se med sladkimi nadevi uporabljajo marmelada, čokolada, orehov nadev, skuta ... Palačinke pa ni nujno, da se jedo kot slaščica in so lahko nadevane tudi z mesnimi, zelenjavnimi in drugimi nadevi. Beseda palačinka izhaja iz romunščine in ima svoj koren v latinski besedi placenta, ki pomeni pecivo. V slovenščino smo besedo, podobno kot češčina in hrvaščina, prevzeli preko madžarščine, kjer ji pravijo palacsinta. Jesenice so pred kratkim dobile prvo Palačinkarno v kateri pečejo slastne palačinke. Imenuje se Billy. Ponudba v kateri prednjačijo palačinke – ne le sladke z več deset različnimi namazi, od marmeladnega, čokoladnega, kokosovega temveč tudi slane

( s sirom, šunko, pršutom … ). Poleg tega pečejo tudi kokice in najrazličnejše vrste sladoleda. Ponujajo tudi različne vrste dišeče kave. Slastne palačinke imajo premer 40 centimetrov.

Pričenja se najbolj veseli mesec v letu, ki ga je zaznati na vsakem koraku. Mesec praznovanj, druženj, mesec, ko je izrečenih največ lepih želja in voščil. Obiskal nas je prvi dobri mož Miklavž, Božiček in Dedek Mraz sta na poti. December je tisti mesec, ki je najbolj pisan, pester, zabaven ..., zapade prvi sneg, mi imamo pa končno čas, da se malo poveselimo.

S tem namenom smo se člani društva SONČEK ZGORNJE GORENJSKE v ponedeljek

12. decembra 2011 ob 16 uri zbrali v Palačinkarni Billy na Jesenicah. Prijazni gostinci so nam spekli slastne palačinke in nam polepšali praznično razpoloženje. V prijetnem klepetu in odličnem vzdušju nam je hitro minilo popoldne. Seveda pa to še ni bilo vse, kajti obiskali so nas tudi parkeljni, angelčka in Miklavž, ki je vsakemu podaril skromno darilce.

Cilj obiska Palačinkarne Billy na Jesenicah je bil, da bi osebe s posebnimi potrebami koristno preživele svoj prosti čas, pričarati jim praznično vzdušje, da se med seboj spoznamo, družimo ter zabavamo, izmenjamo izkušnje, s tem pa želimo invalidnim osebam pomagati pri vključevanju v normalno življenjsko okolje, naučiti jih samostojnega in neodvisnega življenja ter osamosvajanja od staršev, po drugi strani pa pridobivanje novih izkušenj v različnih okoljih in situacijah.

Zahvaljujemo se Palačinkarni Billy na Jesenicah za donirane Croissant, ki so jih podarili vsakemu udeležencu.

Društvo SONČEK ZGORNJE GORENJSKE je vpisan v register društev, ki ga vodi Upravna enota Jesenice / zaporedna številka : 168 / matična številka : 1173162 / šifra dejavnosti : 94.991 / davčna številka : 52760545 / e-pošta : This e-mail address is being protected from spambots. You need JavaScript enabled to view it naslov : Cesta maršala Tita 65, Jesenice 4271 / telefon : (051) 604 - 789 / TR.R:03186-1000368041 / Odločba MDDSZ o vpisu v register invalidskih organizacij številka : IO - 017 / 01

V soboto 10. decembra 2011 smo se v dopoldanskih urah odpravili na enodnevni izlet v Ljubljano. Po enourni vožnji smo izstopili iz avtobusa na Krekovem trgu, kjer nas je pozdravil župan Mestne občine Ljubljana Zoran Jankovič. V spremstvu prijazne lokalne vodičke Simone Skubic smo odšli na ogled mestnega jedra. Sprehodili smo se do prostora, kjer je zdaj osrednji del ljubljanske tržnice, nekoč pa je stal škofijski licej, to je gimnazija in višja šola, z licejsko knjižnico.

Namen izleta je bil, da osebe s posebnimi potrebami koristno preživijo svoj prosti čas, pričarati jim praznično vzdušje, da se med seboj spoznamo, družimo ter zabavamo, izmenjamo izkušnje, s tem pa želimo invalidnim osebam pomagati pri vključevanju v normalno življenjsko okolje, naučiti jih samostojnega in neodvisnega življenja ter osamosvajanja od staršev, po drugi strani pa pridobivanje novih izkušenj v različnih okoljih in situacijah.

Predvsem se zahvaljujemo županu Mestne občine Ljubljana Zoranu Jankoviču, ki nam je omogočil brezplačen enodnevni izlet po Ljubljani ter nadvse prijazni in gostoljubni Mojci Slovenc iz Kabineta župana Mestne občine za izpeljano organizacijo in trud navedenega dne. Vsekakor pa velja zahvala tudi Kavarni in slaščičarni Zvezda Ljubljana za donirano torto ter Elektrospojem d.o.o. - Proizvodnja in trgovina Ljubljana in Vzajemnim skladom TRIGLAV - Družba za upravljanje d.o.o. Ljubljana, ki so nam priskočili na pomoč z doniranimi sredstvi za prevoz naših oseb s posebnimi potrebami.

Več o prispevku si preberite v priloženem dokumentu.

v. d. predsednica
Vanda Hrovatin

Društvo SONČEK ZGORNJE GORENJSKE je vpisan v register društev, ki ga vodi Upravna enota Jesenice / zaporedna številka: 168 / matična številka: 1173162 / šifra dejavnosti: 94.991 / davčna številka : 52760545 /
e-pošta: This e-mail address is being protected from spambots. You need JavaScript enabled to view it naslov: Cesta maršala Tita 65 Jesenice 4271 / telefon : 051 604 - 789 /
TR.R:03186-1000368041 / Odločba MDDSZ o vpisu v register invalidskih organizacij številka : IO -  017 / 01 /

Kozjanski park v letu 2011 praznuje 30 let in je danes eno od dveh, poleg Triglavskega narodnega parka, najstarejših zavarovanih območij v Sloveniji. Ustanovljen je bil leta 1981 kot Spominski park Trebče z namenom ohranjanja zgodovinskega izročila in naravnih značilnosti Kozjanskega. Prepoznavnost Kozjanskega je bila v takratnih časih v veliki meri povezana z dediščino, povezano z Josipom Brozom Titom, ki je bil vendarle eden največjih svetovnih voditeljev 20. stoletja. Po osamosvojitvi Slovenije se je zavarovano območje iz strokovnih, promocijskih in sistemskih vzrokov vse bolj uveljavljalo kot Kozjanski park.

Leta 1999 Zakon o ohranjanju narave definira ime, status in upravljavca zavarovanega območja, ki postane regijski park z imenom Kozjanski park, katerega upravljavec je javni zavod. Obsežne naravoslovne raziskave so prinesle bogate rezultate in dokazale izredno visoko stopnjo biotske raznovrstnosti, kar je pogojevalo uvrstitev Kozjanskega parka med najpomembnejša naravovarstvena območja v Sloveniji in Evropi, saj od leta 2004 spada večji del parka v ekološko pomembna območja Slovenije in evropsko pomembna posebna varstvena območja NATURA 2000. Od leta 2010 se območje Kozjanskega z Obsoteljem ponaša s statusom biosfernega rezervata MAB ( Man and Biosphere ) pod zaščito Unesca.

Ime “ kostanj ” izhaja iz grške besede » kastanan «. Z Bližnjega vzhoda so ga prenesli stari Rimljani. Pravi kostanj raste le v južni Evropi, severni Afriki in v toplejših predelih srednje Evrope. V Sloveniji ga najdemo na manj kot 17% gozdne površine, kjer je bolj vlažna klima, dolge vegetacijske dobe ( 6 - 7 mesecev ) z milo jesenjo in kjer so izrazito kisla rastišča ( pH 4 - 5 ). Precej sort je dosedaj že izumrlo, ohranilo se je nekaj najbolj žlahtnih in sicer maron, objak, maronica, … Pravi kostanj je značilno oblikovano drevo, ki zraste 20 - 25 m visoko, izjemoma tudi do 35 m. Doseže visoko starost ( do 1000 let ), zato imajo drevesa mogočen obseg. Včasih je bil kostanj gospodarsko pomemben za številne sredozemske pokrajine, tako zaradi vsestransko uporabnega lesa, kakor tudi zaradi okusnih, užitnih plodov. Danes se njegovo rastišče krči zaradi dveh bolezni, kostanjevega raka in črne gnilobe.

V nedeljo 16. oktobra 2011 smo se v hladnem jutru odpravili na pot proti Primorski. Prijazni šofer je poskrbel, da je bilo vsakemu izmed nas toplo. Po uri in pol vožnje smo naš postanek naredili v Okrepčevalnici Mostičer v Spodnji Idriiji, kjer smo spili kavico, pojedli zmedene krofe in grozdje in se malo razgibali. Ovinkasta pot nas je vodila do kraja Most na Soči, natančneje do jezera, kjer smo se vkrcali na 30 m potniško ladjo Lucija, ki nas je popeljala po čudovitem modrozelenem jezeru na Mostu na Soči, kjer smo odkrivali skrite kotičke in lepote jezera. Mirna plovba po smaragdni reki Soči in burja, ki je takrat pihala, da smo se malo prezebli pa nikakor ni pokvarila našega dobrega vzdušja in razpoloženja. Kapitan Dean Fon Mervič je povedal znamenito legendo s skoraj srečnim koncem. Čudovita, nedotaknjena narava, bistra jezerska voda in brezštevilne jezerske ptice, ki že same po sebi vabijo na jezero Most na Soči so marsikateremu izmed nas dale občutek sprostitve in ugodja.

Vipava leži v zgornjem delu sončne Vipavske doline, ob številnih izvirih istoimenske reke, ki imajo mednarodno slavo zaradi izredne lege, vodnih in speleoloških značilnosti. Reka Vipava ima kot edina v Evropi deltast izvir. Njeni izviri ( Podfarovž, Podskala,... ) so povezani s podzemnimi vodami kraškega zaledja Nanosa in Postojnske kotline. Dokaz, da je kraj Vipava prepreden z vodo, je število mostov. Teh je kar petindvajset in zato nekateri pravijo Vipavi slovenske Benetke. V dolini se čutijo močni vplivi sredozemske klime, kar omogoča vzgojo in rast kakija, fig, vinske trte in celo oljk. Milo klimo občasno prekine burja, ki se zaganja z Nanosa in Trnovskega gozda. Burja je pomagala krojiti zgodovino, saj je usodno posegla v boj med vojskama rimskega cesarja Teodozija in upornika Evgenija leta 394 v bitki pri Frigidu ( Mrzli reki ). Ta bitka velja za neposreden povod razpada rimskega cesarstva na dva dela. Vipava se ponaša s pestro zgodovino, izjemnimi kulturnimi spomeniki, naravnimi posebnostmi in z dolgoletno vinogradniško tradicijo. Poleg odličnih vin Vipavo zaznamujeta tudi stolp gradu na strmem pobočju Nanosa in cerkev sv. Štefana s freskami Jelovška in Wolfa. Stavbni fond Vipave je pretežno iz 18. in 19. stoletja. Kraju so poseben pečat pustili grofje Lanthieri s svojimi gradovi in lepo urejenimi parki.