Zaščita in reševanje
Zaščita in reševanje
Sile za zaščito, reševanje in pomoč so razpoložljive zmogljivosti države, lokalnih skupnosti, gospodarskih družb, zavodov ali drugih organizacij za zaščito, reševanje in pomoč ob naravnih ali drugih nesrečah.
Namenjene so za prvo pomoč in nujno medicinsko pomoč, pomoč ogroženim in prizadetim prebivalcem, prvo veterinarsko pomoč, gašenje in reševanje ob požarih, reševanje iz ruševin ter zemeljskih in snežnih plazov, reševanje ob poplavah in drugih vremenskih ujmah ter ekoloških in drugih nesrečah na morju, v rekah in jezerih, reševanje ob velikih nesrečah v prometu, reševanje ob rudniških nesrečah, reševanje v gorah, reševanje v jamah, reševanje na vodi in iz nje, varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi, varstvo pred snežnimi plazovi, izvajanje radiološke, kemijske in biološke zaščite ob uporabi jedrskega, kemičnega ali biološkega orožja in drugih sredstev za množično uničevanje ter ob nesrečah z nevarnimi snovmi, iskanje pogrešanih oseb ob naravnih in drugih nesrečah, reševanje ob vojaških in terorističnih napadih ter drugih oblikah množičnega nasilja, zagotavljanje osnovnih pogojev za življenje.
Glede na način vključevanja in sodelovanja državljanov se sile za zaščito, reševanje in pomoč delijo na prostovoljne, poklicne in dolžnostne. Posamezne enote in službe se lahko organizirajo tudi v kombinaciji poklicnih in prostovoljnih članov. Prostovoljne enote in reševalne službe so organizirane pri nevladnih, predvsem humanitarnih organizacijah. Njihovo delovanje je dopolnjeno s poklicnimi reševalnimi službami. Poklicne enote in službe za zaščito, reševanje in pomoč so samostojne enote oziroma službe, ki delujejo tudi na področju zaščite in reševanja, ko je potrebno. Dolžnostne enote in službe za zaščito, reševanje in pomoč so organizirane kot enote in službe Civilne zaščite na podlagi državljanske dolžnosti.
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
O pomenu množičnega poznavanja in uporabe defibrilatorjev, za katere se uporablja tudi kratica AED (avtomatski eksterni defibrilator), se pogosto govori v različnih medijih. Nenadni zastoj srca je eden od vzrokov smrti tudi v Sloveniji. Zato je za nas pomembno, da se v primeru potrebe ne ustrašimo in da znamo pomagati. Možnost, da se bomo ravno mi znašli v neposredni bližini obolelega s srčnim zastojem ali motnjo srčnega ritma in da bo hkrati v bližini dostopen AED je sicer izredno majhna, ni pa nezanemarljiva. Ravno zato je pomembno vedeti, da je precejšnje število AED-jev že nameščenih na številnih javnih mestih po državi in da se mreža ves čas širi. Še zlasti je pomembno, da vsaj za lokalno okolje vemo kdo vse že razpolaga s temi napravami in kje se nahajajo predvsem tisti, ki so nameščeni na javnih mestih in dostopni vsakomur. Najpomembneje od vsega pa je, da jih seveda znamo uporabljati.
V priponkah si lahko ogledate priporočene ubežne smeri ter zbirna mesta v primeru proženja zemeljskih plazov v zaledju Koroške Bele.
