Poslovna cona Jesenice
Skica poslovne cone Jesenice
Občina Jesenice
Na območju bivše Železarne Jesenice se zaključuje urejanje infrastrukture, ki bo omogočila gradnjo poslovnih objektov gospodarskim družbam. Prodaja zemljišč, katerih skupna površina je 40 ha, se je že začela, vsem interesentom pa nudimo informacije na Tel. (04) 581 34 14
V sredo 17.septembra 2003 smo odprli objekte prostorske regeneracije in poslovne cone Jesenice.
Na Jesenicah vstopamo v zadnjo fazo gradnje poslovnega parka, ki bo nudil prostor sodobnim gospodarskim družbam, Prepričani smo, da so naravne danosti in geopolitična pozicija Jesenic lahko osnova ponovnemu gospodarskemu razcvetu mesta in okolice.
Z ustanovitvijo Konzorcija za izgradnjo poslovne cone smo združili lokalno skupnost, državo, razvojno agencijo in zainteresirana podjetja v institucijo, katere cilj je zagotoviti, da bodo vsi postopki, od prvega poizvedovanja do začetka gradnje objektov potekali hitro, ter, da bodo vse informacije dosegljive preko enega naslova.
V poslovni park želimo pritegniti podjetja, ki bodo znala izkoristiti logistično predanost kraja in bodo svoje sodelavce znala pritegniti tudi z lepoto okolice.
Konzorcij za izgradnjo poslovnega parka Jesenice je pogodbena skupnost, ki povezuje skupni interes lokalne skupnosti in lastnikov prostora na območju Poslovnega parka Jesenice. Konzorcij ni pravna oseba.
Poslanstvo konzorcija je "doseči optimalno poselitev tistega prostora na območju Jesenic, ki je namenjen gospodarski dejavnosti." Skupen cilj, ki ga želimo doseči z ustanovitvijo Konzorcija je omogočiti sistematičen pristop k privabljanju potencialnih investitorjev, z jasno opredeljeno ponudbo lokacij, objektov, spremljajočih storitev, kadrov in stimulacij za investiranje tako, da se bo razpoložljivi prostor čimprej zapolnil z gospodarsko dejavnostjo, ki bo optimalna z gledišča števila zaposlenih in dodane vrednosti na prostorsko enoto in hkrati skladna z razvojnimi usmeritvami mesta.
Z ustanovitvijo Konzorcija je omogočen usklajen razvoj poslovne cone, učinkovitejše trženje ter razvoj infrastrukture na tem območju.
Člani Konzorcija v ožji sestavi, podpisniki dogovora o skupnem nastopanju.
Poslovni park Jesenice v nekaterih lastnostih nudi izrazito prednost v primerjavi z podobnimi lokacijami:
Neposreden dostop do avtoceste, železnice ter bližina sosednje Avstrije, ki je preko Karavnškega predora dosegljiva v 15 minutah, je pomembna za podjetja, ki so dobavitelji po načelu "JUST IN TIME".
s stališča bivanjskih razmer Soseščina turističnih centrov (Bled, Kranjska Gora, Bohinj) je izrazita prednost z vidika kvalitete bivanja
Poslovni park leži na lokaciji prejšnje jeklarne, ki je terjala veliko električne energije in hladilne vode. Po ukinitvi dejavnosti je infrastruktura ostala, tako da park razpolaga z praktično neomejeno količino električne energije in čiste pitne vode.
Davek na dobiček je med najnižjimi v Evropi.
Park bo deloval kot zaključena gospodarska enota in bo zato nudil večjo urejenost, varnost in cenejše storitve.
Jesenice so tudi vrata na Vzhod - gledano z Evropske strani. To je pomembno za evropska podjetja, ki se želijo širiti na vzhod.
Skupna površina parka je 35ha.
1. Obilni vir kvalitetne vode: 800m3/h
2. Dostopni so dodatni, rezervni naravni viri
3. Odvajanje odpadnih voda: priklop na kolektor, 1000 m3/h
4. Razpoložljivost pitne vode: min 600 m3/h
1. Elektrika:60 MW, 24h/dan, 365 dni
2. Plinovod
3. Toplovod
1. Fiksna telefonska linija
2. Optični kabel
Prečne in vzdolžne cestne povezave zagotavljajo dosegljivost na vse parcele, železiški tiri tečejo
Jesenice:
Gorenjska:
Bled:
Turistični centri:
Na Jesenicah deluje:
V neposredni bližini, na Bledu in v Radovljici - Linhartovem mestu, redno poteka več kulturnih prireditev
Ljubljana, kulturni center Slovenije, je dosegljiva v 45 minutah
Na voljo je dovolj stanovanj po zmerni ceni
Na Jesenicah deluje bolnica, ki je največja na Gorenjskem, ter zdravstveni dom.
Jesenice spoštujejo okoljske standarde; imajo zgledno urejeno odlagališče smeti, pokritost s priklopom na centralno čistilno napravo je skoraj 100%, pitna voda pa je najvišje kakovosti.
Število prebivalstva na Zgornjem Gorenjskem upada, a obstajajo razlike znotraj regije. V občinah Bled, Bohinj, Radovljica in Žirovnica je število prebivalstva nekoliko naraslo (indeks 2001/1991 je med 100,4 in 102,2), medtem ko je število prebivalstva v občinah Jesenice in Kranjska Gora upadlo (indeks 2001/1991 znaša v obeh občinah 97,7). Indeks gibanja števila prebivalstva na Zgornjem Gorenjskem znaša 99,6 (indeks 2001/91 za Gorenjsko znaša 103,2, za Slovenijo pa 101,3).
Naravni prirast (razmerje med živorojenimi in umrlimi) je skoraj v vseh občinah Zgornje Gorenjske negativen in skupaj znaša -68 (na Gorenjskem je naravni prirast pozitiven, v Sloveniji pa negativen). Naravni prirast je pozitiven le v občini Žirovnica.
Na Zgornjem Gorenjskem je 30,6% prebivalstva mlajšega od 25 let (Gorenjska 32,4%, Slovenija 30,8%), srednje generacije je 49,5% (Gorenjska 49,4%, Slovenija 50,2%), 19,9% prebivalstva pa je starejšega od 60 let (Gorenjska 18,5%, Slovenija 19%).
Starostna struktura prebivalstva Zgornje Gorenjske je v primerjavi z Gorenjsko in Slovenijo manj ugodna. Indeks staranja prebivalstva (91,1) je tako nad gorenjskim (77,5) kot slovenskim povprečjem (86,0).
Na področju migracij na Zgornjem Gorenjskem je stanje sledeče: edina občina, od koder se več prebivalstva izseli kot priseli so Jesenice, medtem ko so znotraj regije v zadnjih dveh letih še posebej privlačna bivanjska območja Bled, Radovljica (izkazana visoka rast priseljevanja 1995 - 1999, a je število prebivalcev leta 1999 v primerjavi z letom 1991 kljub temu upadlo) in Žirovnica.
Največje zgostitveno središče predstavlja os od Radovljice proti Jesenicam. To sta bila tudi najpomembnejša zaposlitvena centra na Zgornjem gorenjskem, ki pa sta bila močno prizadeta s procesom prestrukturiranja. Vendar pa se že kažejo znaki okrevanja zgornjegorenjskega gospoda.
V šestih občinah Zgornje Gorenjske deluje 1100 gospodarskih družb, kar po številu predstavlja 32,7% vseh v l. 2000 delujočih gospodarskih družb na Gorenjskem. Ustvarile so 143,8 milijard prihodka, (podatek velja za leto l.2000),kar pa je le dobra petina (21%) prihodka celotne Gorenjske v tem letu.
Skupno so ta podjetja ustvarile 41,5 milijard dodane vrednosti. Primerjava povprečne dodane vrednost zaposlenih po občinah pokaže, da Zgornja Gorenjska v tem pogledu zaostaja za Gorenjsko, razlike pa ne zmanjšuje. Še večje pa so razlike med posameznimi občinami:
Struktura teh družb po velikosti ne odstopa bistveno od gorenjskega povprečja, je pa število samostojnih podjetij bistveno manjše od slovenskega povprečja: medtem ko je v državi na 1000 prebivalcev 25,6 samostojnih podjetnikov, na Gorenjskem 20,5 pa jih je na Jesenicah 12, v Kranjski Gori manj kot 15, v Žirovnici 18, Bohinj dosega Gorenjsko povprečje, le Bled in Radovljica pa presegata slovensko povprečje.
Podatki Agencije za plačilni promet kažejo na precejšnje izboljšanje poslovnih rezultatov leta 2000 v primerjavi z rezultati leta 1999, saj so družbe v letu 1999 še imele izgubo, v letu 2000 pa že izkazujejo dobiček v skupni vrednosti 2.17 milijarde SIT.
Plače delavcev Zgornje Gorenjske za malenkost presegajo plače Gorenjcev, razlike med posameznimi občinami pa so tudi tu precejšnje.
Kupno moč najbolje odražajo podatki o povprečni (na prebivalca) prijavljeni bruto osnovi za dohodnino; ti pokažejo, da območje ne zaostaja za Gorenjsko. Velik zaostanek Jesenic je posledica velikega števila nezaposlenih.
Po strukturi gospodarskih družb se Zgornja Gorenjska od ostale Gorenjske razlikuje v zastopanosti turistične dejavnosti, ki predstavlja bistveno večji delež v gospodarstvu; tri občine (Kranjska Gora, Bohinj, Bled) so izrazito usmerjene v turizem. V celoti po številu gostov (384.818) pomeni 89% vseh gostov Gorenjske, po številu nočitev pa (1.222.137) pa celo 92% vseh nočitev na Gorenjskem. Vsekakor je turizem na Zgornjem Gorenjskem pomembna gospodarska panoga, ki pa je zaradi svoje nepredvidljivosti potrebna posebne obravnave.
Povzetek projekta Poslovna cona Jesenice (168 Download) , pc.doc
