Na podlagi navedenega, že prihaja do nasprotij pri energetski oskrbi, saj potekajo aktivnosti porabnikov k zniževanju porabe in posledično na zmanjševanje priključnih moči, kar pa ima neposredni vpliv na skupni strošek porabljene energije, ter na drugi strani na nižanje prihodkov oz. sredstev za posodabljanje in vzdrževanje samega omrežja in toplotnih postaj v objektih.
Zaradi tega učinka se povečuje vloga občine, tako pri koordinaciji investicijskega vzdrževanja, kot tudi pri strategiji razvoja samega sistema vročevodnega ogrevanja. Pri tem mora strategija slediti oz. temeljiti na sprejetih energetskih zasnovah oz. novelaciji energetskih zasnov iz decembra 2006 (z dopolnitvami sprejete na 14. seji OS 31.1.2008) in na aktivnostih pri pripravi novih Lokalnih energetskih konceptov (LEK) z akcijskimi plani (AP). Cilj občine je doseči čim večjo energetsko neodvisnost predvsem z aktivnostmi na področju izkoriščanja potencialov OVE in intenzivnim delovanjem na URE. Vse to pa bo obširneje obdelano v LEK in pripadajočem AP, kar mora občina pripraviti v najkrajšem možnem času.
Zaključek
Kot je že v uvodu napisano, ima daljinsko ogrevanje na Jesenicah že kar dolgo zgodovino in hkrati neposredno vpeto v samo mesto. Kot vsi sistemi, ima tudi vročevod svoje prednosti in slabosti, ter vzpone in padce. Trenutno je sistem v kar dobri kondiciji, saj se vanj stalno vlaga in išče optimalne rešitve in pogoje delovanja. Njegova prednost se vse bolj kaže tudi v lovu na energetsko učinkovite načine oz. sisteme ogrevanja in priprave sanitarne tople vode, ter zmanjševanja onesnaženosti mestnih jeder. Hkrati nam tudi omogoča centralno doseganje vse bolj ostrih oz. radikalnih zakonskih zahtev z vidika obnovljivih virov energije, kar pomeni, da bi lahko z relativno nizkimi vlaganji stvari ustrezno uredili oz. optimirali – optimirati oz. ustrezno prilagoditi je potrebno samo centralni vir, samo omrežje lahko ostaja nespremenjeno.
Seveda, kot vsi drugi sistemi, ima tudi vročevod določene slabe strani, kar se trenutno najbolj kaže v cenovni strukturi glede na glavnega konkurenta zemeljski plin (ZP). ZP je v mestu zelo prisoten, še predvsem na obrobnem področju in področju razvejanega odjema (horizontalno in vertikalno).
Za nadaljevanje razvoja vročevoda, bo zato potrebno nadaljevati z v strategiji navedenimi aktivnostmi oz. jih bo potrebno še intenzivirati. Brez kontinuiranega vlaganja in iskanja optimumov tako na področju distribucije, kot tudi na področju vira, ne bo mogoče dosegati ustreznega nivoja oskrbe in cenovne strukture – ta dva faktorja pa sta osnovna za doseganje splošnega (uporabniškega) zaupanja oz. zadovoljstva z vročevodom. V predstavljenem gradivu, je navedenih kar nekaj smernic oz. konkretnih ciljev in nalog, katere bo potrebno izpeljati, kot glavne pa naj ponovno navedemo:
- Širitev vročevodnega omrežja z novimi porabniki in tendenco po izenačevanju sezonske porabe (zima / poletje) ; dom ostarelih (Bergel), Hala Podmežakla, Upravna enota, Pošta, …
- Optimizacija oz. dvig izkoristka vročevodnega omrežja z izdelavo analize in posledično ukinitvijo/spremembo posameznih odsekov ali vej
- Nižanje nabavne cene energije in zadostitev zakonskih obvez na področju vira energije (OVE in URE)
- Uskladitev in optimiranje cenovne politike z vidika razmerja med ceno priključne moči in porabljene energije (fiksni / variabilni del)
Ta dokument predstavlja strategijo razvoja oz. usmeritev dela z navedbo aktivnosti, katere danes vidimo kot potrebne in smiselne, ga bo pa potrebno letno nadgrajevati s še konkretnejšimi letnimi plani del. Ti plani pa bodo lahko oz. bodo morali vključevati eventualne zakonske spremembe in seveda upoštevati tudi spremembe in novosti na področju celostnega razvoja Občine Jesenice.
PRIPRAVILI:
Občina Jesenice, Komunalna direkcija
JEKO-IN , sektor oskrbe z energijo
ENOS Energetika
Jesenice, januar 2011
Več o tem v priloženem dokumentu.
