|
|
|
Gornjesavski muzej Jesenice od leta 1992 deluje kot samostojni zavod, katerega osnovna naloga je varovanje in predstavljanje premične kulturne dediščine na področju občin Jesenice in Kranjska Gora, ki sta tudi ustanoviteljici javnega zavoda. Gornjesavski muzej Jesenice na območju občine Jesenice upravlja z Ruardovo graščino, kjer so stalna železarska, rudarsko in paleontološka zbirka z muzejskimi prostori v Kasarni, kjer je nova etnološka razstava z rekonstrukcijo nekdanjega delavskega stanovanja ter s Kosovo graščino, kjer so na ogled stalna zbirka novejše zgodovine z ohranjeno zaporniško celico ter občasne razstave v galerijskih prostorih.
Na območju občine Kranjska Gora muzej upravlja z Liznjekovo domačijo, kjer si obiskovalci lahko ogledajo stalno etnološko zbirko, zbirko o življenju in delu pisatelja Josipa Vandota in občasne razstave v galerijskem prostoru ter s Triglavsko muzejsko zbirko v Mojstrani, ki prikazuje zgodovino slovenskega planinstva.
Uradne ure:
RUARDOVA GRAŠČINA -odprto : |
po urniku in po dogovoru |
|
od 8. do 14. ure |
|
od 10. do 17. ure |
KASARNA - odprto |
po urniku in dogovoru |
|
od 9. do 16. ure |
|
od 10. do 17. ure |
KOSOVA GRAŠČINA |
po urniku in po dogovoru |
|
od 10. do 12. in |
O delu Gornjesavskega muzeja Jesenice v letu 2006
Nekaj zanimivosti o delu Gornjesavskega muzeja Jesenice, ki deluje na območju občine Jesenice in Kranjska Gora. Zavod po uredbi o muzejski mreži opravlja javno službo za področje železarstva, planinstva in etnologije v Gornjesavski dolini. Nekaj podatkov o našem delu v preteklem letu, smo pripravili o naši osnovni dejavnosti v preteklem letu.
Na Jesenicah smo sodelovali pri vsebinski pripravi kviza o zgodovini mesta Jesenic. V letu 2006 smo predstavili Hrušico. Avtorica tekstov za nižjo in višjo stopnjo osnovnošolcev ter za srednješolce je pripravila Zdenka Torkar Tahir. Knjižicam z domoznansko vsebino smo dodali novo o Hrušici, zgodovinsko domoznanski oris naselja pri Jesenicah. Ob krajevnem praznikov Hruščanov pa smo v nadstropju Kosove graščine pripravili celo razstavo o Hrušici. Temo smo delno predstavili tudi na muzejskem večeru muzejskega društva Jesenice, kjer smo predstavili tudi gradnjo železniškega karavanškega predora tre planiranih aktivnosti o novi razstavi. Prvi planirani projekt smo uresničili z razstavo Stoletnica karavanškega predora, ki jo je pripravila zgodovinarka Helena Filipas. Največ pozornosti na razstavi je pritegnil »pravi železniški predor«, iz katerega je prihajal vlak. Vključili pa smo se tudi v državno praznovanja obletnice bohinjske proge, ki prav skozi karavanški predor pripelje na slovenska tla.
V septembru smo si na Jesenicah lahko ogledali razstavo s katalogom Game ower, ki je plod našega triletnega sodelovanja v mednarodnem projektu Interreg IIIA (razstava v Šentjanžu 22. 6.)
V oktobru smo s projektom obeležili obeležili 400 let Marijine cerkve na Savi . Pripravili smo posvet različnih storkovnjakov, uredili cerkev za oglede, izdali knjižico s prispevki predavateljev ter razstavili cerkvene predmete iz našega depoja na občasni razstavi v Ruardovi graščini.
V novembru smo zaključili železarski projekt Razžarjeni pogled - razstava fotografij Tihomirja Pinterja, z obsežnejšim monografskim katalogom umetniških in dokumentarnih Pinterjevih fotografij iz železarn nekdanje Jugoslavije.
V decembru pa smo zaključili dvoletni projekt Monografija Jesenic, mesto jekla in cvetja, pri čemer je Tone Konobelj prevzel urednikovanje, v muzeju pa smo izpeljali vse potrebno za realizacijo monografije (priprava fotografij iz fototeke, izbor fotografij, iskanje sofinancerjev, prednaročila, predstavitev, izid v slovenščini ter prevodi).
V enoti Kranjska Gora smo pripravili vsebinski scenarij novega Slovenskega planinskega muzeja v Mojstrani.





