Tudi letos so se krajani krajevne skupnosti Podmežakla osmega avgusta ob krajevnem prazniku zbrali na tradicionalnem srečanju na Zakopu na Mežakli.

Krajani Podmežakle že vrsto let svoj krajevni praznik praznujejo na Zakopu na Mežakli, kjer je v več spopadih z okupatorjem umrlo deset borcev Narodno osvobodilne fronte. Tudi letos se je na Zakopu zbralo več kot 100 krajanov, med katerimi je vsako leto več mladih, ki so s krajšim kulturnim programom obeležili krajevni praznik, ki ga sicer praznujejo 10. avgusta. Zbrane je nagovoril predsednik sveta Krajevne skupnosti Podmežakla Aljoša Ulčar, ki je v nagovoru poudaril spomine na srečanja na Zakopu, ki se jih spominja še iz otroštva. »V zadnjih letih smo v krajevni skupnosti Podmežakla pridobili veliko, od kanalizacije in prenovljenih cest, ulične razsvetljave, urejenega športnega parka ...V teh časih, ko nas zmotijo malenkosti, je prav, da se spomnimo junakov, ki so življenje izgubili v borbi z močnejšim nasprotnikom. Odpor Podmežakle je bil tako močan, da so Nemci eno od ulic preimenovali kar v cesto banditov. Življenje pa vendarle ni preteklost, življenje je tukaj in zdaj, zato pustimo ob strani malenkosti in se zazrimo v prihodnost, zato vas vabim, da z nami delite ideje in želje,« je še povedal Ulčar.

Zbrane je nagovoril tudi župan Tomaž Tom Mencinger, ki je pozdravil krajane in poudaril pomen investicij, izvedenih v krajevni skupnosti, kljub težki gospodarski situaciji.

Predsednik območnega združenja borcev za vrednote NOB Aleksander Jernejc je povedal, da so ob 70. obletnici zmage nad fašizmom v sodelovanju z alpinističnim odsekom Planinskega društva Jesenice obnovili legendarni znak srpa in kladiva na skalnatem previsu Mežakle, v pripravi pa je tudi dokumentacija za obnovo partizanske bolnišnice na Mežakli, ki je bila prva partizanska bolnišnica na Gorenjskem.

Za kulturni program je poskrbela harmonikarica Marjana Komel in pevci s partizanskimi pesmimi. Dolgoletni predsednici sveta krajevne skupnosti Marini Kalan, pa so ob prazniku tudi podelili priznanje za dolgoletno delo v krajevni skupnosti. Kot običajno je bil za starejše krajane organiziran avtobusni prevoz, vsako leto pa se več krajanov do Zakopa odpravi peš.