Novice

Jun  2013 19

Kako vzdrževati in upravljati s stanovanjem ali s hišo (Ensvet)

Stanovanje je dobrina o kateri mnogi razmišljajo in se trudijo kako pridi do lastne strehe nad glavo. Še večja dobrina je lastna hiša, istočasno pa velika skrb in velik strošek vzdrževanja. Zato ni čudno, da slovenski pregovor pravi; »LJUBO DOMA, KDOR GA IMA !« V stari Avstriji in Jugoslaviji so železničarje selili iz kraja v kraj. Stanovali so po službenih stanovanjih in čuvajnicah. Celo življenje so se trudili za lastno streho, ker so pri upokojitvi morali zapustiti stanovanje. Ni zaman železničarski rek na Jesenicah »HAUS IST KLEIN ABER MEIN.« / Hiša je majhna, a moja. /

Stanovanje je potrebno; najeti, kupiti ali pa s trudom zgraditi hišo. Stanovanje je nepremičnina, ki ima veliko vrednost in jo je zato treba skrbno vzdrževati – obnavljati. Za to pa dobimo bore malo navodil za uporabo in upravljanje. Za vsak avtomobil, tehnični aparat nam priložijo navodila v nekaj jezikih. Za stanovanje pa so navodila precej skopa ali jih ni. Ne veljajo pa za vse, ker so stanovanja zelo različna v manjših zgradbah – stolpnicah ali enodružinskih hišah.

Zračenje je pogoj za zdravo bivanje

Stanovanje ščiti prebivalce pred vremenskimi vplivi, nuditi jim mora primerno bivalno ugodje in prijetno počutje. Na bivalno ugodje ima največji vpliv temperatura zraka, temperatura sten, ki obdajajo prostor, relativna vlažnost zraka in hitrost gibanja zraka.

Zahteve po udobju je treba prilagoditi vsakemu posamezniku, kar dosežemo s pravilno uporabo naprav in pravočasnim posegom – nastavitvijo.

Glavni namen prezračevanja je zračenje prostorov z novim svežim zrakom. Človek z dihanjem porablja kisik iz zraka in oddaja v prostor ogljikov dioksid CO2. Kakovost zraka se slabša tudi zaradi vonjav, sopare pri kuhanju in gospodinjskih opravilih, vpliva kopalnice. Včasih pa oddajajo materiali tudi vonjave, kot so pohištvo, tepih, zavese in talne obloge.

Pomembna pa je tudi praktična obremenitev bivalnega prostora z vodno paro, ki nastane zaradi prisotnosti ljudi v prostorih. Pri dihanju se sprošča vodna para. Štiri odrasle osebe z dihanjem sprostijo na dan do 6 litrov vode. Vlaga nastane tudi pri kuhanju, kopanju, tuširanju, od rastlin in od akvarijev itd. Gospodinjstvo, ki ima štiri člane proizvede dnevno 12 do 15 litrov vode na dan v obliki vodne pare v zraku. To vlago pa je treba odpraviti iz prostora z zračenjem. Del toplega in vlažnega zraka iz prostora, zamenjamo z zrakom iz okolice.

V zraku je vedno določena količina vodne pare. Količina pa je odvisna izključno od temperature zraka. Hladen zrak vsebuje manj vlage kot topel. Zato pravimo, da je hladen zrak bolj suh kot topel. Pozimi je zunaj suh zrak, poleti pa je zunaj vlažen zrak. Zračiti moramo hitro, da ne izgubimo preveč toplote pozimi. Pravilno je, da odpremo okno na stežaj za 5 do 10 minut. Dobro je tudi zračenje na prepih. Zračenje s priprtim ali nagnjenim oknom na kip je energijsko potratno, ker je izmenjava zraka počasna in dolgotrajna. Pri tem se podhlaja notranjost prostora zidovi in oprema.

Da vse to ponovno ogrejemo potrebujemo veliko toplote. V primeru, da je zunanji zrak topel in vlažen je potrebno zračiti dalj časa. 

Temperatura zraka v stopinjah Celzija in največja vsebnost vlage v zraku v g/m3 sta medsebojno odvisna:

na primer:

Temperatura                                             Največja vsebnost vlage

stopinje Celzija                                         g/m3

………………………………………………………………………………………………

+ 25                                                           23,1

+ 20                                                           17,3

+ 10                                                             8,4

+,- 0,0                                                         4,8

………………………………………………………………………………………………

V prostoru merimo relativno vlago v odstotkih. Relativna vlaga pove, koliko odstotkov od maksimalne možne vlage lahko vsebuje zrak. Ohlajen zrak v prostoru z določeno vsebnostjo vlage, če se še ohlaja mu narašča relativna vlažnost, ki lahko doseže 100 %. Temperatura pri kateri je dosežena 100 odstotna vsebnost vlage je temperatura rosišča.

Pri tej temperaturi se prične vodna para izločati v obliki kapljic in kondenzira na hladnih površinah. Po domače pravimo »sopari se«!  Ta vlaga se izloča na stekla v ogale – na stikališče sten, ter za omare, če so ob steni – ne kroži zrak. Zato te delujejo kot izolator, na hladno steno pa se nabira vlaga. Pojavi se lahko plesen in vonj po trohnobi. Največkrat pa se plesen pojavi v spalnicah, ki niso – ali so manj ogrevane. Včasih se odpirajo samo vrata iz sosednjih prostorov.

Nasvet; ne odpirajte vrat, če je nižja temperatura v spalnici.

Enako se ponašajo neogrevane kleti. V teh je temperatura zraka precej stalna, čez leto je 10 – 12 stopinj Celzija. Temperatura sten v zemlji pa je + 10 stopinj Celzija, zato kleti zračimo zjutraj ali ponoči, ko je temperatura zunanjega zraka nižja od temperature v kleti. Drugače se topel zrak kondenzira na stenah.

 

Če zračimo pri višji temperaturi zunanjega zraka na primer 20 – 22 stopinj Celzija in pri 65 % relativne vlage, kar pomeni 13 g/m3 zraka vlage. Temperatura rosišča pri tej temperaturi po tabeli je 15 stopinj Celzija.

Stene imajo 12 stopinj Celzija, to pomeni, da se vodna para izloča nanje. Kletni prostor ne sušimo ampak vlažimo. Če pravilno zračimo in da se pojavijo vlažna mesta v kleti je treba pregledati odtoke, strešni žleb, peskolov, drenažo, hidroizolacijo itd. Popravilo naj bo čim prej, ker se drugače povzroča škoda, odprava napake pa je dražja.

Stanovanje je draga dobrina zato ga je treba vzdrževati in upravljati skrbno in redno. Takšen način pravočasnih popravil zniža vzdrževalne stroške. Če nam neurje – veter poškoduje streho, ne čakamo do pomladi, ampak popravilo izvršimo takoj. Kako je važno, da je nekaj rezervne kritine pri hiši.

Pri vzdrževanju nekaj del opravimo sami, če smo zato usposobljeni. V kolikor pri gradbeni izvedbi ali inštalaciji ne znamo odkriti napake ali poškodbe se posvetujte s strokovnjakom za to področje. Soseska pomoč je dobrodošla samo, če je strokovna, ne pa za vsako ceno,  ker lahko povzroči več škode kot koristi. Nekateri se spoznajo na vse, samo nič pametnega ne pride od takega znanja – lahko pa velika škoda. Dober premislek – je denar !

Človeško telo pravilno deluje, če vzdržuje stalno telesno temperaturo okoli 37 stopinj Celzija. Med telesom in okolico se stalno izmenjujejo energetski tokovi. Človek oddaja toploto skozi obleko, sevanjem v okolico in izhlapevanjem z dihanjem. Temperaturno ugodje je takrat, kadar so energetski tokovi med telesom in okolico v prostoru v ravnotežju. Če so vrata med prostori odprta se topel in vlažen zrak pretaka v hladnejše prostore. Sodobni način regulacije je hidravlično uravnoteženje ogrevalnega sistema in vgradnja termostatskih ventilov, z fino prednastavitvijo.  Ti potem samodejno regulirajo temperaturo v prostoru. Nastavitev je ročna. V primeru, da je potrebno protizmrzovalno  ogrevanje se termostatski ventili nastavijo na oznako – zvezdico *.

Značilen primer za to so počitniške hišice, občasno ogrevani prostori, kot so soba za goste, gospodinjski prostor – utility, prostor za rekreacijo – hobi v kleti. S termostatskimi ventili prihranimo – varčujemo z ogrevalno energijo. Ko želimo ponovno ogreti prostore, izmenjava toplote med zrakom v prostoru in hladnimi stenami ni dovolj hitra. Zato zračna vlaga lahko kondenzira na hladnih zunanjih stenah.

Če ne ogrevamo te prostore ali prekinemo z njim, ostane vlaga na površini, lahko se prične pojavljati plesen. Zato je boljše ogrevati stalno po malo, da zrak vsrka vlago, ki bi se usedala na stene. Kako in koliko ogrevamo je odvisno od gradbene konstrukcije, toplotne izolacije in akumulacijske sposobnosti obodnih sten.

Pri centralnem ogrevanju zlasti v večstanovanjskih stavbah, blokih in stolpnicah, ki se ogrevajo neprekinjeno se izsuši zrak pa tudi vlaga. Pojavijo se težave z dihanjem in obolenja dihal. Potrebno je dodatno vlaženje zraka v prostorih z vlažilniki zraka. To so najrazličnejše priprave od preprostih do avtomatsko delujočih. Lahko se posebej oblikovano posodo postavi na radiator.

Regulacija ogrevanja

Zelo pomembna je temperatura ogrevalne vode – to je regulacija temperature ogrevalnega sistema. Prilagoditi jo je treba potrebam stanovalcev, da se po določenem času doseže želena temperatura v vseh prostorih stanovanja ali hiše. Višja temperatura ogrevne vode ogreje hitreje, vendar je tudi poraba ogrevalne energije višja.

Najhitreje ogrejemo hidravlično uravnoteženo zgradbo, če to ni pa težje – so razlike med ogrevali – radiatorji. 

Radiatorji – grela

Radiatorjev ne smemo zaslanjati s pohištvom, policami, dolgimi in težkimi zavesami. Vse to ovira kroženje – oddajanje toplote. Ovira pa tudi delovanje termostatskih ventilov. Ogrevala – radiatorji ne smejo biti ovirani pri delovanju, le tako lahko služijo svojemu namenu.

Vpliv akumulacije zgradbe na ogrevanje

Ko nastavljamo regulacijo ogrevanja moramo upoštevati tudi lastnosti ogrevalnega sistema. Potrebno ga je prilagoditi vztrajnosti stavbe. Jeseni je treba pravočasno pričeti z ogrevanjem, to ve vsak. Spomladi pa ga je treba pravočasno izklopiti, to se pa že včasih pozabi. Če je kotel v pripravljenosti porablja več goriva. Svetujemo izklop in ponovni vklop, ko se ohladi.

Kako lahko varčujemo pri ogrevanju

Porabo ogrevalne energije zmanjšamo, tudi če pravočasno spustimo rolete na oknih ali zapremo polkna. Okna so hladne površine, zato je tesnjenje oken in zastiranje z roletami še kako pomembno.

Vzdrževanje ogrevalnih naprav – popravila

Pred kurilno sezono je obvezen pregled kurilnih naprav, čiščenje dimnika in servisiranje ter nastavitev gorilnika za olje in plin. To je strokovno delo, ki ga opravi serviser, ki naredi zapisnik s podatki. Pregledati je treba tudi rezervoar za kurilno olje in ga vsakih nekaj let očistiti. Kontrolira se tudi inštalacijo, spoje itd. Če je rezervoar vkopan, kontroliramo naprave za puščanje. 

V kovinskih rezervoarjih se nabira po daljšem času kondenzat – voda iz goriva in ostanki. Zato je potrebno vsakih nekaj let rezervoar očistiti.

Plinske naprave za zemeljski plin ali unp – propan

Pri plinskih napravah je treba kontrolirati tesnost inštalacij. Če se zazna vonj po plinu je treba takoj ukrepati:

  • prenehati s kajenjem,
  • zapreti glavni plinski ventil – požarno pipo
  • odpreti okna, vrata na stežaj,
  • ne uporabljati električnih naprav, stikal, vtičnic, telefona itd.
  • javiti okvaro distributerju,
  • naprave je treba po odpravi netesnosti preizkusiti.

Občasno je treba kontrolirati in očistiti odprtine za dovod in odvod zraka za zgorevanje. V kotlovnici je prepovedano shranjevanje gorljive in vnetljive snovi. Kurilna naprava mora biti dostopna, navlaka ne spada v kotlovnico. Prav tako ne shranjujemo v njej topil, čistil, ki vsebujejo klorirane ali fluorirane dodatke, ki povzročajo rjavenje – korozijo.

Redno je treba kontrolirati vodo v ogrevalnem sistemu s pomočjo manometra. Tlak mora biti nekaj nad vrednostjo, ki jo določi serviser na primer 0,1 – 0,2 bara več. Za hišo je to   1 – 1,5 bara maksimalno. Rdeči kazalec na manometru se nastavi na polnilni tlak. Kotel polnimo  vedno ohlajen in ne ko je na temperaturi. Če sistem ne tesni je treba poiskati vzrok in ga odpraviti.

Regulacijske naprave moramo kontrolirati in jih po potrebi nastavljati – sprememba željene vrednosti. Svetujemo, da spremljate porabo goriva in si zapisujete potrebne podatke, le tako lahko primerjate ali je poraba energijsko učinkovita.

Vzdrževanje stanovanja – hiše

Stanovanje – hišo je potrebno stalno redno vzdrževati. Pri vzdrževalnih delih moramo načrtovati, kaj je potrebno narediti na primer; pri beljenju vgradnja novih vtičnic, priključkov, montaža luči, nove električne inštalacije. Obnova fasade, popravilo razpok.

Najbolje je, da je hiša toplotno izolirana.

Če menjamo gospodinjske stroje, kupimo energijsko učinkovite varčne. Posvetujte se z energetskim svetovalcem.

Dobra okna nepoškodovana zaščitimo z barvanjem. Barve naj bodo svetle, saj se temen les pri sončnem obsevanju bolj segreje, tudi UV žarki naredijo več škode. Svetujemo vgradnjo energijsko učinkovitih oken, ali pa tesnjenje starih še uporabnih.

Tesnost preizkusimo s prižgano svečo, če se plamen ukloni okno ne tesni. Ali vstavimo papir in ga poizkušamo izvleči. Če ga izvlečemo lahko je treba okno zatesniti.

Zamenjava oken z energijsko učinkovitimi vam prihrani 15 litrov kurilnega olja na kvadratni meter /m2/ zasteklitve na leto ali 150 KWh/m2 leto.

Vse zunanje dele stanovanja, okna, streho, stene je treba občasno pregledati in kontrolirati stanje. Posebno je treba pregledati, da ne zamaka – mokri madeži ali plesen. Moker madež na fasadi pomeni netesnost inštalacije.

  • Čistiti in kontrolirati je treba tudi dimnik.
  • Svetujemo, da vodite energetsko knjigovodstvo in da spremljate porabo energentov. Le tako lahko primerjate rezultate in učinkovito ogrevate stanovanje – hišo.
  • Vzdrževalna dela opravite lahko sami, če ste strokovno usposobljeni, drugače jih prepustimo strokovnjaku.

Za konec:

V članku smo Vas seznanili, kako vzdrževati in upravljati s stanovanjem – hišo. Upamo, da smo uspeli. Če ne pa to pomeni: »NAJSLABŠE IN NAJDRAŽJE JE UČENJE NA LASTNIH NAPAKAH. VELIKO CENEJE SE JE UČITI NA TUJIH.«

Brezplačne informacije in nasvete dobite v Energetsko svetovalni pisarni Jesenice ENSVET, Cesta Cirila Tavčarja 3 B. V stolpnici – pritličje levi vhod, poleg Krajevne skupnosti Plavž in Lekarne Plavž. Uradne ure so v torek in četrtek od 15 – 18 h. Ob vsakem času deluje avtomatski telefonski odzivnik – telefonska številka 04 / 586 39 87.

Nasveti in pisna poročila so brezplačni.

 

ENERGETSKA SVETOVALNA PISARNA ENSVET – JESENICE
ENERGETSKI SVETOVALEC: AVRELIJ RAVNIK

Prebrano 2919 krat Zadnja sprememba Sreda, 19. Junij 2013, 13:12

Oddajte komentar

Prepričajte se, da vnesete vse obvezne podatke, označene z zvezdico (*). HTML koda ni dovoljena.

Uporabne povezave