Novice

Mar  2014 03

Civilna zaščita o odstranjevanju posledic snegoloma in žledoloma: voda potrebuje svoj prostor

Leseno plavje se nabira na zožitvi pretočnega profila vodotoka Leseno plavje se nabira na zožitvi pretočnega profila vodotoka Sašo Oblak

V snegolomu in žledolomu, ki sta Slovenijo prizadela v začetku februarja, smo se na območju občine Jesenice hujšim posledicam naravne nesreče večinoma izognili. Kljub temu pa je v gozdovih in na javnih zelenih površinah veliko podrte in polomljene vegetacije. Ta je posebej problematična v bližini ali v samih strugah vodotokov. Posebej v strmih hudourniških grapah z gozdnatim zaledjem.

 

PROBLEMATIKA LESENEGA PLAVJA

Velike količine lesenega plavja (debla, vejevje, ...) ali posamezni večji kosi (npr: izruvani panji) lahko zmanjšajo pretočnost strug vodotokov, zmanjšajo funkcionalnost varovalnih objektov v strugi ter posledično povzročijo večji obseg škode. Plavje se lahko nabira in povzroči zamašitve zlasti na naravnih zožitvah, na infrastrukturnih objektih (prepusti, mostovi oz. mostni oporniki, drugi objekti v vodotoku), na sotočjih ali na mestih, kjer se v strugo odloži plazovina zemeljskega ali snežnega plazu.

Zožitev ali zamašitev pretočnih profilov strug je močna motnja odtočnih razmer, ki pripelje do preusmeritve vodnih tokov, zajezitve strug ali ojezeritve, kar lahko povzroči erozijo in porušitve brežin in poplavni val. Nekatere zamašitve lahko povzročijo spremembo toka struge in razlivanje vode tam, kjer je sicer ni pričakovati. Nenadna sprostitev odtoka na prej zamašenih pretočnih profilih pa povzroči poplavni val, ki je lahko znatno večji od največjih pričakovanih odtokov. To je bil verjetno tudi eden od vzrokov za poplave v Železnikih leta 2007.

PREPREČEVANJE ŠKODLJIVEGA DELOVANJA VODA

Zaradi velike količine lesa v strugi in obsežnih poškodb obrežne vegetacije se močno poveča ogroženost zaradi škodljivega delovanja voda v primeru nastopa visokih vodostajev. Verjetnost visokih voda je večja predvsem ob koncu zime – ob obilnem deževju in v kombinaciji z nenadnimi otoplitvami, ki povzročijo hitro taljenje velike količine snega v povirjih. Zato je pomembno, da se v naslednjih dnevih, mesecih, iz rek, potokov in hudournikov pravočasno odstrani vse ovire pretoka, nastale zaradi velike količine lesenega plavja in podrtih dreves, ki so bila poškodovana v nedavni ujmi.

IN ČIGAVA JE PRISTOJNOST, DOLŽNOST…?

Odgovor je zapisan v Zakonu o vodah in ga povzemamo v nadaljevanju. Agencija RS za okolje (ARSO) je pristojna za vzdrževanje vodnih in priobalnih zemljišč voda 1. reda (na območju občine Jesenice je to le Sava Dolinka) ter za vzdrževanje ostalih vodnih in priobalnih zemljišč, ki so v državni lasti. Povedano drugače: ARSO vzdržuje vodotoke, ki so kot naravno vodno javno dobro evidentirani v zemljiškem katastru in zemljiški knjigi. Na terenu vzdrževanje vodotokov (kamor spada zlasti utrjevanje bregov in dna površinskih voda, skrb za pretočnost struge, odstranjevanje prekomerno odloženih naplavin, košnja in odstranjevanje prekomerne zarasti na bregovih, odstranjevanje plavja, odpadkov in drugih opuščenih ali odvrženih predmetov in snovi) izvajajo koncesionarji. Na območju Občine Jesenice je to Vodnogospodarsko podjetje d.d., Kranj.

Občina Jesenice je kot lastnik oziroma upravljavec občinskih cest dolžna zagotoviti vzdrževanje teh cest in cestnih objektov. To pomeni, da je vzdrževanje vodotokov (torej tudi čiščenje in odstranjevanje plavja) na mostovih, prepustih … na občinskih cestah v pristojnosti Občine Jesenice.

Čeprav Zakon o vodah omejuje posege na priobalni pas ob vodotokih, pa so vanj vgrajeni členi (npr. 100. člen), ki dolžnost  vzdrževanja, zlasti čiščenje brežin in struge, nalagajo tudi lastnikom priobalnih zemljišč. Tako so za odstranjevanje plavja na vodnih in priobalnih zemljiščih v zasebni lasti dolžni poskrbeti lastniki ali drugi posestniki vodnih in priobalnih zemljišč.

Opozoriti velja tudi imetnike vodnih pravic (lastnike malih hidroelektrarn, ...). Le-ti zagotavljajo košnjo in odstranjevanje prekomerne zarasti na bregovih, odstranjevanje plavja, odpadkov in drugih opuščenih ali odvrženih predmetov in snovi iz površinskih voda na območju izvajanja svoje vodne pravice.

PRIPOROČILA VSEM, KI BODO ODSTRANJEVALI POSLEDICE NARAVNE NESREČE

Pri odpravljanju posledic nedavne ujme je treba v prvi vrsti opozoriti, da poskrbite za svojo varnost in varnost drugih udeležencev. Za delo morate biti ustrezno opremljeni in usposobljeni. Če delate na območju vodotokov, spremljajte hidrološka opozorila glede povišanega vodostaja. V strugah vodotokov je treba očistiti mesta, na katerih zastaja ali se nabira plavje (zagotoviti je treba prevodnost svetlih pretočnih odprtin na naravnih zožitvah, prepustih, mostovih …). Iz struge vodotoka je treba odstraniti vse podrto in polomljeno drevje, vključno z vejevjem in izruvanimi panji, ki se nahajajo v pretočnem profilu. Paziti je treba, da z odstranjevanjem drevja in panjev brežine vodotokov dodatno ne poškodujete.

Nadalje je treba opozoriti na pomen ustreznega ravnanja z ostanki drevnine in hlodovino v gozdovih in ob vodotokih. Polomljene in podrte drevnine nikakor ne odlagajte v struge niti na brežine vodotokov! Pri povečanem obsegu poseka in spravila lesa je pričakovati, da bo prišlo tudi do povečanja števila lokacij bolj ali manj začasnih deponij hlodovine, delov drevnine in sečnih ostankov (ob gozdnih cestah, poteh, ob travnikih …). Zelo je pomembno, da se te deponije (čeprav so začasne) nahajajo izven dosega poplavnih voda, kajti v nasprotnem primeru so lahko take deponije dodatni vir lesenega plavja (npr. odlaganje delov drevnine ob gozdni poti, za katero je znano, da je lahko ob visokih vodah preplavljena ni primerno). Problematika je posebej aktualna, ker so vodotoki zaradi zadnje ujme že sicer preobremenjeni z lesenim plavjem, dodatni vnos iz deponij lesa ob strugah pa lahko ob visokih vodah še poslabša stanje. Upoštevanje tega priporočila lahko bistveno zmanjša poplavno ogroženost dolvodnih območij. Pri določevanju primernosti lokacije začasnih deponij lesa se lahko posvetujete s pristojnim upravljavcem voda na območju zgornje Save (ARSO, Urad za upravljanje z vodami, Oddelek območja zgornje Save, Ulica Mirka Vadnova 5, Kranj), v pomoč so vam lahko lokalni poznavalci območja, zgodovinski podatki in neme priče preteklih ekstremnih dogodkov (sledovi največjega dosega visokih voda).

Omenimo naj še priporočilo za dosledno upoštevanje načela preventivnega protierozijskega ukrepanja v primeru spravila ter popravil in izdelave gozdnih vlak, zlasti tistih, ki imajo lahko neposredni vpliv na hidrološki režim vodotokov. Posebno pozornost naj se nameni ustrezni odvodnji, oblikovanju, urejanju vkopne in nasipne brežine vlake (izkopni material se ne odriva v vodotoke in grape idr.). Več o sanaciji posledic žledoloma v slovenskih gozdovih in priporočilih lastnikom gozdov pa lahko preberete na spletni strani Zavoda za gozdove: http://www.zgs.si/slo/aktualno/sporocila-za-javnost/index.html

Voda potrebuje svoj prostor. Ko iz zaledja prihrumi visoka voda, si bo svoj prostor vzela tako ali drugače. Dejstvo je, da z razmeroma malo truda lahko preprečimo veliko škodo, ki lahko nastane že skoraj ob vsakem močnejšem deževju. Zato dajmo vodi svojo pot, preden nam ona prekriža našo.

razno_JUNIJ_2011_511

Foto: Leseno plavje se nabira na zožitvi pretočnega profila vodotoka. (Sašo Oblak)

RAKULKA_-_po_ledu_2

Foto: Podrto drevje, veje zmanjšujejo pretočnost strug vodotokov. (Urban Ilc)

 

BODOVELJSKA_GR_-_po_ledu_6

Foto: Podrto drevje, veje zmanjšujejo pretočnost strug vodotokov. (Urban Ilc)

 

Begunjica_nad_Gradom_Kamen1

Foto: Podrto drevje, veje zmanjšujejo pretočnost strug vodotokov. (Urban Ilc)

Podajamo priporočila vsem, ki se ukvarjajo z odstranjevanjem posledic nedavne ujme:

- poskrbite za svojo varnost in varnost drugih udeležencev,
- za delo morate biti ustrezno opremljeni in usposobljeni,
- pri delu v območju vodotokov je treba spremljati hidrološka opozorila glede povišanega vodostaja vodotokov,
- očistiti je treba mesta, na katerih zastaja in se nabira plavje (zagotoviti je treba prevodnost svetlih pretočnih odprtin na naravnih zožitvah, prepustih in mostovih),
- odstranjenega materiala ne mečite v struge niti ne odlagajte na brežine vodotokov,
- deponije odstranjene hlodovine, delov drevnine in sečnih ostankov naj se nahajajo izven območij, ki jih vodotoki poplavljajo.

Več o tej temi lahko preberete tudi na spletnih straneh podjetja Hidrotehnik, d. d., Agencije RS za okolje in Urada RS za zaščito in reševanje, na podlagi katerih je članek pripravljen.

Prebrano 2536 krat Zadnja sprememba Sreda, 23. Marec 2016, 23:07

Oddajte komentar

Prepričajte se, da vnesete vse obvezne podatke, označene z zvezdico (*). HTML koda ni dovoljena.

Uporabne povezave