Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji (DARS d. d.) je danes, 30. januarja 2020, s turško družbo družbe Cengiz Inşaat Sanayi Ticaret A. S. podpisala pogodbo o zgraditvi druge cevi karavanškega predora. Pogodbena vrednost znaša 98.547.623,89 evra brez DDV oziroma 120.228.101,15 evra z DDV. Pogodba določa, da mora izvajalec kot pogoj za veljavnost pogodbe naročniku dostaviti ustrezno bančno garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti do 27. februarja letos. S predložitvijo bančne garancije in ostalih zahtevanih dokumentov bodo izpolnjeni pogoji za uvedbo izvajalca v delo in se bo s tem tudi pričela izgradnja druge cevi predora Karavanke. Gradnja predora na avstrijski strani je sicer stekla septembra 2018.

Podatki o drugi predorski cevi

Skupna dolžina druge, vzhodne predorske cevi bo znašala 7.948 metrov, od tega bo slovenska stran do meje z Republiko Avstrijo dolga 3.546 metrov (3.446 metrov podzemne gradnje in 100 metrov galerije). V slovenskem delu predora bo zgrajenih 12 prečnikov, in sicer deset prečnikov za pešce oziroma prečnikov za intervencijska vozila v primeru nesreče ali požara v predoru ter dva prezračevalna prečnika v zgornjem delu predorske cevi. Zgrajene bodo tudi štiri odstavne niše, vsaka dolžine 112,5 metra.

V okviru predora bo izvedeno tudi novo podzemno zajetje karavanške vode ter izvedba dveh odvodnih cevi iz vodnega zajetja do vodovodnega jaška na južnem portalnem območju.

Poleg samega predora bo na slovenski strani v dolžini 620 metrov, med območjem od predorske cevi (galerije) do cestninske postaje Hrušica, dograjena še razširitev avtoceste A2 v štiripasovnico.

Sestavni deli novega smernega vozišča avtoceste bodo tudi naslednji premostitveni in podporni elementi:

• most na avtocesti čez Savo Dolinko v dolžini 165,2 metra,
• nadomestni most na lokalni cesti čez Savo Dolinko v dolžini 30,7 metra,
• začasni most na dovozni cesti do avtocestne baze Hrušica čez Savo Dolinko v dolžini 32,4 metra,
• dve podporna zidova v skupni dolžini 244,5 metra in
• oporni zid v dolžini 48,5 metra.

Na portalnem območju je predvidena delna rušitev obstoječe portalne zgradbe ter dograditev novega dela portalnega objekta z galerijo in ventilatorsko postajo. Poleg tega so na območju portala predvidene cestne ureditve za potrebe interventne službe in zimsko službo ter izvedba pristajališča za helikopterje.

Predvideni terminski plan

Predvideni rok za dokončanje izgradnje predora je 5 let, torej do leta 2025. Z DARS-a so sporočili, da bodo v prvi fazi izvedena vsa potrebna gradbena dela v predoru in nato v naslednji fazi še elektro-strojna oprema predora, za kar bo izveden postopek oddaje javnega naročila za izbor izvajalca del za celotno predorsko cev. Začetek montaže elektro-strojne opreme je načrtovan deset mesecev pred zaključkom glavnih gradbenih del, po osemmesečni montaži opreme sledita dva meseca za zaključna gradbena dela, ki jih je mogoče opraviti šele po koncu vgraditve elektro-strojne opreme. Po dokončanju del in preusmeritvi prometa v novo cev je načrtovana še predvidoma dvoletna sanacija obstoječe, zahodne cevi predora, za kar bo tudi izveden poseben postopek oddaje javnega naročila za izbor izvajalca del. Pri izvajanju izkopov za predor, pripadajoče objekte in ureditve bodo nastale določene količine viškov izkopnega materiala, ki bodo odložene na predvidenih lokacijah odlagališč viškov materiala.

Poleg navedenega so predvidene še ureditve cest na območjih lokacij odlagališč viškov materiala, prestavitve komunalno-energetske infrastrukture, ureditev ceste ter izvedba ukrepov ter infrastrukture ob cesti do vodohrana Presušnik, vodnogospodarske ureditve, zadrževalni bazen, čistilni objekti, krajinske ureditve obcestnega prostora in lokacij viškov izkopa itd. V času gradnje in obratovanja je predvidena spremljava vplivov gradnje na okolje.

Obstoječi avtocestni predor Karavanke je bil zgrajen in predan prometu v začetku junija 1991. Je edini enocevni predor na slovenskem avtocestnem omrežju, še vedno pa je tudi najdaljši slovenski cestni predor.

Na Občini Jesenice je danes zaživel nov razstavni prostor, ki bo služil za predstavitev umetniških izdelkov različnih avtorjev. Prvo razstavo so pripravili v Fotografskem društvu Jesenice, na ogled pa so postavili fotografije svoje članice Danice Novak. Razstavo, poimenovano »Ljudje«, so danes uradno odprli župan Blaž Račič, avtorica razstave Danica Novak in predsednik Fotografskega društva Jesenice Stane Vidmar, z glasbenim vložkom pa jo je popestrila učenka Glasbene šole Jesenice Ana Račič.
Župan Blaž Račič je ob odprtju razstave povedal, da je Občina Jesenice razstavni prostor uredila zato, ker je hotela lokalnim avtorjem, društvom in šolam ponuditi dodaten prostor, kamor bodo lahko na ogled postavili svoje izdelke z različnih umetniških področij, in tako širiti lepoto umetnosti. »Hkrati pa bomo na ta način obiskovalcem, ki pridejo na Občino, pokazali, da stavba Občine Jesenice ne pomeni le birokracije, temveč bodo v njej našli tudi marsikaj lepega.«

Fotografsko razstavo Danice Novak si lahko ogledate v drugem nadstropju Občine Jesenice, pred prostori Kabineta župana.

Župan Blaž Račič je včeraj v svojem Kabinetu gostil tekača Bogomirja Dolenca, ki je s svojimi humanitarnimi projekti, znotraj katerih zbira finančna sredstva za humanitarno ustanovo Mali vitezi, že dodobra znan javnosti, tudi na Jesenicah. V letu 2018 je namreč pretekel 42 maratonov v 42 dneh, enega od njih na Jesenicah, lani pa je okrog Slovenije odtekel več kot 1200 km v 12 dneh. Tokrat je županu Račiču predstavil letošnji projekt, tj. organizacija 24 dogodkov po različnih lokacijah po Sloveniji, znotraj katerih bo odtekel skupno 2020 kilometrov. Skupaj z županom in Brankom Jeršinom, vodjo regijske pisarne Olimpijskega komiteja Slovenije – Združenja športnih zvez, so se dogovorili, da bo eden od dogodkov zopet potekal tudi na Jesenicah, in sicer predvidoma 19. septembra. Tudi tokrat bodo finančna sredstva, zbrana s projektom, namenjena ustanovi Mali vitez, fundaciji za pomoč mladim, ozdravljenim od raka.