Župan občine Jesenice

  • Uradne ure župana za razgovor z občani

    Ob sredah, 15.00 - 16.00

    Za termin pri županu je potrebna predhodna najava in uskladitev v tajništvu Kabineta župana na tel. št. (04) 5869 231 oz. preko e-naslova Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate..

O županu

Rojen Jeseničan, letnik 1974.

Sem najmlajši od treh sinov matere Marije, kemične laborantke in očeta Martina, železničarja. Živeli smo v stolpnici na Plavžu.

Na osnovni šoli Toneta Čufarja sem postal obiskovalec knjižnice in spoznal šolski radio, lepe spomine sem ohranil na srednješolske dni na železničarski šoli v Mariboru.

Za eno leto sem se zaposlil na Slovenskih železnicah, opravil pripravništvo in izpit za vlakovnega odpravnika. V Slovenski vojski sem odslužil vojaščino in spoznal, da je prihodnost v znanju.

Študentska leta sem preživel v Ljubljani. Univerzitetno izobrazbo sem pridobil na Fakulteti za družbene vede, študiral sem politologijo. Diplomiral sem z nalogo Vloga nevladnih organizacij v  socialnem razvoju občine Jesenice.

Študentsko obdobje je poleg rojstva sina zaznamovalo delo v Klubu jeseniških študentov, ki sem ga dve leti tudi vodil. Sprva v študentskem klubu, kasneje pa v Društvu mladih Jesenice sem soustvarjal časopis Brca, ki sem ga nekaj časa tudi urejal. V tem obdobju sem organiziral številne kulturne in športne prireditve.

V obdobju nastajanja sem vodil Mladinski center Jesenice. Na tekmah hokejske lige Ebel v dvorani Podmežakla sem bil več let uradni napovedovalec. Na Radiu Triglav sem spoznal novinarsko delo. Najbolj dragocene izkušnje sem pridobil kot specializirani novinar časopisa Delo, zanj z Gorenjske poročam od leta 2003.

Vmes sem še drugič postal oče in sem zdaj ponosen oče dveh otrok, sina Maja in hčerke Ane, osnovnošolke. Živim na Potokih. S prijatelji rad igram nogomet in navijam na hokejskih tekmah Podmežaklo. Pozimi uživam ob zakurjeni peči s knjigo v naročju, pomladi in poleti pa na kolesu. Prekolesaril sem dobršen del Gorenjske, videl lepote Slovenije in na nekajtedenskih kolesarskih potovanjih spoznaval evropske države, tamkajšnje prebivalce, kulturo, zgodovino, naravne lepote in pridobil neprecenljive življenjske izkušnje.

Zdaj sem na pragu novega življenjskega poglavja.

Ena najbolj perečih tematik, v zvezi s katero sem že pred meseci obljubil, da bom kot župan trdo delal, da bi za občane Jesenic poiskal ustrezno rešitev, je vprašanje smradu z Male Mežakle. Smrad, ki se širi z deponije, v obup spravlja okoliške prebivalce, v ponos pa ni niti Sloveniji, saj tujcem zasmrdi takoj, ko se pripeljejo skozi Karavanški cestni predor in vstopijo v državo.

Občina je lastnica skoraj tri hektare velike parcele na Mali Mežakli, ki jo za skladiščenje odpadkov uporablja podjetje Ekogor. Občina Jesenice vztraja na stališču, da je skladiščenje odpadkov na občinski parceli, ki leži tik ob odlagališču odpadkov Mala Mežakla, nesprejemljivo, za uporabo te parcele pa Občina Jesenice dovoljenja ni izdala. Vztrajamo pri zahtevi, da skladiščene odpadke odpeljejo z občinske parcele. Če jih ne odpeljejo (kar je po moji oceni glede na stanje na tem področju v Sloveniji zelo verjetno) lahko o tem obvestimo pristojno inšpekcijsko službo ali pa zahtevo uveljavljamo v pravdi. Inšpekcija bi najbrž pritegnila zahtevi Občine, prav tako so znatne možnosti, da bi uspeli v pravdi. Vseeno pa v primeru, da se odločimo za katerega od teh postopkov (ki bodo zagotovo trajali nekaj časa), še vedno nimamo nobenega zagotovila, da bo problem smradu rešen.

»Zdaj pa veselo na delo«, sem se najpogosteje odzval na številne čestitke, ki sem jih prejel po izvolitvi za župana občine Jesenice. Z izvolitvijo sem se iz budnega opazovalca in kronista prelevil v snovalca politik v lokalni skupnosti. Novih nalog sem se lotil z res velikim veseljem in tako prvič tudi pišem v županov kotiček na spletni strani Občine Jesenice. Hkrati se še enkrat zahvaljujem vsem, ki so podprli moj program in mi omogočili, da Jesenicam skupaj damo nov zagon. Po prevzemu funkcije je bil december v znamenju številnih predprazničnih prireditev in če sem le utegnil, sem se na vabila organizatorjev vedno odzval. Rad bi namreč še bolje spoznal lokalno skupnost, ljudi in organizacije. Rad bi čutil kako občina »diha«, zato nameravam tudi v prihodnje ohraniti pristne stike z ljudmi. V prvem mesecu županovanja sem se spoznal z novimi sodelavci in verjamem, da bomo imeli v prihodnje ob delu več priložnosti, da se še bolje spoznamo.