Skok na osrednjo vsebino
Natisni to stran
mar  2019 20

Nagovor župana na proslavi ob občinskem prazniku, 20. 3. 2019

Blaž Račič, župan občine Jesenice Blaž Račič, župan občine Jesenice

Spoštovane dame in cenjeni gospodje. Spoštovani član Državnega sveta Bogomir Vnučec, cenjeni kolegi župani in drugi predstavniki sosednjih in pobratenih občin. Prijazno pozdravljeni častni občani in občinski nagrajenci, občinski svetniki in svetnice ter vsi ostali, ki ste s svojo prisotnostjo počastili naš praznik. Prisrčno dobrodošli.

Na Jesenicah je po decembrskih lokalnih volitvah zavel nov veter. Z novo energijo in s svežimi zamislimi, z znanjem in z ustvarjalnostjo smo smelo vstopili v novo leto in verjamem da – v novo obdobje občine Jesenice.

Vstop v novo ero Jesenic sovpada s praznovanjem 90. obletnice pridobitve mestnih pravic. V veliko veselje in čast mi je, da vas ob okroglem jubileju lahko pozdravim kot novi župan mesta in občine.

Zgodba Jesenic se ni začela pisati šele na današnji dan pred 90 leti, ko je kralj Aleksander tedanji trg Jesenice skupaj z vasema Sava in Plavž razglasil za mesto. Zgodba našega mesta se je začela že mnogo let pred tem. Pomena in daljnosežnih posledic odkritja železove rude na pobočjih Karavank se pionirji raziskovanja teh krajev najbrž niso zavedali, a zato se pomena zavedamo mi, danes. Odkritje nas je za vedno zaznamovalo. Smo dediči železarstva in tako letos obeležujemo še en okrogli jubilej: 150 let ustanovitve Kranjske industrijske družbe, predhodnice Železarne Jesenice.

Tako je pred jubilejem in po dolgih letih prizadevanj občine Jesenice vlada v edinstveni Stari Savi prepoznala izjemen kulturni potencial in območje pred dnevi razglasila za kulturni spomenik državnega pomena. Razglasitev razumemo kot priznanje države Jesenicam in železarski dediščini, ki predstavlja najpomembnejši del naše identitete. Železarstvo je zaznamovalo prav vse nas, vsakogar na svoj način, podobno nas je zaznamoval tudi hokej. Bodimo ponosni na to.

Ob prazniku naj mi bo tako dovoljena želja, da bo država – tako kot je podprla naša dosedanja prizadevanja za razglasitev Stare Save za kulturni spomenik državnega pomena – tudi gmotno podprla obnovo Ruardove graščine, ki je osrednji objekt v kulturnem središču mesta. Občina je namreč nase prevzela skoraj celotno finančno breme obnove graščine, z državno podporo pa bi nam ostalo več potenciala za vlaganje v druge nujne posodobitve. Če omenim prostorsko stisko knjižnice, vprašanje sodobnega bazena ali dotrajanih občinskih cest, najbrž povem dovolj.

Med najbolj aktualnimi vprašanji te dni je Mala Mežakla. Nov veter, ki sem ga že omenil, smradu še ni odpihnil in tako je bilo to vprašanje eno od osrednjih vprašanj v prvih treh mesecih mojega županovanja. Žal hitrih rešitev ne ponuja niti država, na kar smo upali. Za zdaj predlaga le razpravo o morebitni gradnji objektov za termično izrabo odpadkov v Sloveniji.

Vse občanke in občane, posebej pa tiste, ki živijo v neposredni bližini odlagališča in se dnevno srečujejo z neprijetno nadlogo, prosim za potrpežljivost in se hkrati zavezujem, da bomo napeli vse sile, da vprašanje čimprej pospravimo z dnevnega reda.

Čez deset let bomo praznovali stoletnico mesta. Današnji oziroma letošnji okrogli jubilej nam tako ponuja odlično priložnost, da ponovno razmislimo o temeljnih usmeritvah razvoja za prihodnje desetletno obdobje, do praznovanja stoletnice mesta.

Izhodišča za razmislek o našem prihodnjem razvoju in o prioritetah slonijo na statističnih podatkih. Prebivalci občine Jesenice smo se v zadnjih desetih letih povprečno postarali za tri leta, medtem ko se je Slovenija povprečno postarala za dve leti. Mladi so odhajali z Jesenic, za delom k nam prihajajo tujci. Oboje pomembno vpliva na demografsko strukturo prebivalstva in hkrati nakazuje pot za naše ukrepanje.

Ko odhajajo mladi, odhaja tudi naša prihodnost, opozarjam že nekaj časa in izpostavljam, da moramo napeti vse sile, da mlade zadržimo na Jesenicah. Novih stanovanj praktično ni, najemnih stanovanj je zelo malo. Čeprav uradna statistika ugotavlja, da imamo v občini skoraj tisoč praznih stanovanj, tega na trgu nepremičnin ni zaznati. Iz tega izhaja, da je treba poskrbeti za gradnjo novih stanovanj in tako to vprašanje uvrščam med prioritete.

Prav tako je zelo pomembno vprašanje sodobne Srednje šole Jesenice, ki že predolgo časa čaka na temeljito obnovo in vsebinsko prilagoditev potrebam našega gospodarstva. Le takšna šola bo privlačna za mlade in za našo prihodnost. Zato z ministrstvom za šolstvo nadaljujemo dialog o nujni posodobitvi šole in upam, da se bodo naša prizadevanja čimprej uresničila.

Mladim je treba ponuditi primerne zaposlitvene možnosti. Z zaslužkom si lahko zagotovijo pogoje za spodobno življenje, kar jih spodbudi k razmisleku o ustvarjanju družine. Ključno tako je, da se z dejavnostmi novih podjetij oživi opuščena železarska zemljišča vzhodno od občinske stavbe. Za del tega območja imamo na Občini pridobljeno gradbeno dovoljenje za gradnjo infrastrukture in pripravljamo dokumentacijo za izvedbo in upam, da bomo lahko kmalu pozdravili prve investitorje.

V svojem študentskem obdobju, ko sem dve leti tudi vodil Klub jeseniških študentov, sem opozarjal, da mladi odhajajo in da je eden od dejavnikov za to, da se bodo mladi doma, na Jesenicah počutili čim bolje, tudi sodoben mladinski center. Komu se zdi, da je področje dobro urejeno, a ocenjujem, da mladi še vedno nimajo pravega mesta v mestu in v naši skupnosti. Naša naloga je, da damo priložnost mladim, naši prihodnosti. Jutri, se bojim, bodo ukrepi prepozni.

Čeprav so Jesenice vedno veljale za industrijsko mesto, lahko ob skokoviti rasti turističnega obiska v naši neposredni soseščini tudi sami bolj smelo razmišljamo o turistični dejavnosti. Medtem ko se številna milijonska mesta po svetu dušijo v smogu in megli, ko ljudje ponoči ne morejo opazovati zvezd in celo lune ne, ko se mnogi turisti želijo izogniti najbolj obleganim turističnim destinacijam in množicam, se lahko na Jesenicah in v Sloveniji pohvalimo z enkratnimi naravnimi danostmi. Te predstavljajo velik turistični potencial, vendar ne v smislu množičnega turizma. S svojimi danostmi moramo razvijati sonaravni turizem. Prepričan sem, da je to priložnost za nas, da poberemo nekaj drobtinic turističnega kolača.

V zadnjem obdobju sem se odzval na vabila različnih društev, ki delujejo v občini Jesenice. Prepričan sem, da društva v lokalni skupnosti kakršna je naša, predstavljajo zelo pomembne povezovalne elemente, če nekoliko poenostavim bi lahko celo rekel, da so to organizacije, ki družbo držijo skupaj.

Tako kot se z velikim zanimanjem posvečamo komunalni ali prometni infrastrukturi, se moramo z enako mero posvečati naši družbeni, socialni infrastrukturi. To so društva, v katerih so vzpostavljene neštete medosebne vezi, ki skupaj tvorijo nekakšno varnostno socialno mrežo posameznika. Z lastnim angažiranjem poudarjam pomen in dragocenost medosebnih vezi in socialnih mrež, zato obiskujem društva. Ne gre le za to, da društvom s tem izražam svoje osebne simpatije, s tem izražam spoštovanje lokalne skupnosti, ki jo predstavljam in katere člani smo mi vsi.

Običajno v nagovorih članom društev izpostavim, da živimo v obdobju neoliberalnega kapitalizma. Zanj je značilno, da nalaga vse več bremen na posameznika, ki mu tako zmanjkuje energije, časa, volje za delo v društvih – na ta način se trgajo medosebne vezi. Društva pa povezujejo ljudi. In v tem prepoznavam moč družbe, ki je tako močna kot je močan njen najšibkejši člen. Tesnejše kot so osebne vezi, bolj je skupnost povezana, s tem pa tudi močnejša. Skratka, držati moramo skupaj.

Preden pa sklenem nagovor ob občinskem prazniku, naj izpostavim nedavni podnebni štrajk mladih po vsem svetu. V smislu razmišljaj globalno, deluj lokalno moramo mlade podpreti v njihovih prizadevanjih. Dejstvo, na katerega posebej opozarjajo, je, da standarda, ki ga živimo danes, današnji mladi zaradi klimatskih sprememb ne bodo mogli uživati. Na nas, na današnjih generacijah je odgovornost, da ukrepamo.

Vemo, da je promet eden največjih onesnaževalcev zraka. Zdi se, da o tem ne razmišljamo prav pogosto; še manj o tem razmišljamo, ko se nam mudi in to vprašanje zavestno prezremo. Na čigav račun hitimo? Na račun današnjih mladih in na račun še nerojenih generacij, na račun naših otrok in vnukov, na račun naše prihodnosti. Se bomo tega le začeli zavedati? Bomo spremenili naša ravnanja? Smo se pripravljeni voziti z javnimi prevoznimi sredstvi, iti peš do trgovine, s kolesom do knjižnice? Edini smiseln odgovor je seveda – da. Druge možnosti nimamo. In tudi na to, da se bomo odrekli lagodnosti in sprejeli odgovornost za prihodnost našega sveta, bomo lahko nekega dne ponosni.

Naj ob koncu še izkoristim priložnost in vsem občankam in občanom čestitam ob občinskem prazniku. Še posebej čestitam prejemnikom občinskih priznanj za njihove dosežke in se jim zahvaljujem za njihove prispevke pri razvoju Jesenic in utrjevanju ugleda občine ter za to, da imamo dovolj razlogov za to, da smo lahko ponosni Jeseničani in Jeseničanke.

Hvala.

Prebrano 2656 krat Nazadnje urejano na petek, 22 marec 2019 12:54