V mesto prihaja pomlad in na pobočja Karavank ključavnice, ki so izven meja Jesenic in Slovenije poznane kot narcisne poljane pod Golico. Pravi čudež narave si pridejo ogledat številni obiskovalci od blizu in daleč in prav za njih smo ponovno uredili parkirna mesta v dolini in zagotovili avtobusni prevoz v Planino pod Golico in nazaj na Jesenice. Zapora ceste med majskimi vikendi bo omogočila lažje življenje domačinom, obiskovalcem pa želimo omogočiti ogled belih poljan brez, da bi jim bilo potrebno iskati naključna parkirna mesta. Upam, da nam bo vreme naklonjeno in s tem številne domačine in ostale obiskovalce spodbudilo, da se na pot do narcisnih poljan podajo peš in s tem storijo tudi nekaj za okolje, predvsem pa za svoje zdravje. Hoja in telesna aktivnost sta pozitivna faktorja pri ohranjanju našega zdravja. Zdravje je največja vrednota, katero se zavemo šele takrat, ko zbolimo. Ker se da številne bolezni uspešno tudi preprečevati je Center za krepitev zdravja pod okriljem Zdravstvenega doma Jesenice organiziral v Kolpernu že tradicionalni dogodek, imenovan Dan zdravja 2023. Občanom, ki so si stojnice in dogodek ogledali so strokovnjaki opravili nekaj osnovnih zdravstvenih meritev in predstavili delovanje referenčnih ambulant, številne preventivne programe ter  presejalne programe za preventivo pred rakastimi obolenji.

Minuli konec tedna smo na Jesenicah gostili delegacijo iz pobratenega mesta Nagold. Srečanje je bilo še toliko bolj posebno, saj smo se uspeli z njimi osebno srečati prvič po pojavu korone in z njo povezanih omejitvah. Zanje smo ob zvokih pihalnega orkestra Jesenice – Kranjska Gora priredili prav poseben sprejem na Trgu Toneta Čufarja. Občani Jesenic pa so v času njihovega obiska na trasi od Čufarjevega trga do občinske stavbe lahko opazili tudi slovenske in nemške zastave. Prav slednje je, kot je bilo zaslediti na družbenih omrežjih, povzročilo nekaj polemike, a je bila naša odločitev kljub vsemu pravilna in nikakor ne povezana s kakršno koli zgodovinsko ideologijo. V času dolgoletnega prijateljevanja med mestoma so se vezi spletle na številnih področjih, tako na občinskem nivoju kot med glasbenima šolama, fotografskima društvoma, kolesarji, pihalnim orkestrom, srednjo šolo in tako naprej, zato so redni tudi medsebojni obiski vseh sodelujočih. Kdorkoli od nas je bil že kdaj v Nagoldu pa se je lahko na lastne oči prepričal o iskreni dobrodošlici, ki smo je bili vedno deležni v Nagoldu s strani gostiteljev, vključno z razobešenimi slovenskimi in jeseniškimi zastavami.

Jesenice v kratkem, natančneje 20. marca, praznujejo svoj občinski praznik, zato so ta mesec v znamenju tega praznika tudi delo občinske uprave in dogodki v naši občini. Na dan praznika bo v Gledališču Toneta Čufarja organizirana osrednja slovesnost s podelitvijo priznanj letošnjim občinskim nagrajencem. Dejstvo, da vsako leto ob objavi javnega razpisa prejmemo veliko število pobud za podelitev občinskih priznanj, kaže na to, da v občini še vedno obstaja veliko število posameznikov, ki so s svojim delom v lokalni skupnosti le-te pomembno obogatili, kar me veseli in, čeprav priznanja ni možno podeliti vsem naenkrat, navdaja s ponosom. Takšni so tudi dosežki letošnjih nagrajencev, zato je prav, da se jim ob občinskem prazniku izkaže posebna čast.

Pustna sobota na Jesenicah je že tretje leto zapored prebudila mesto.  Hruščanski karneval in povorka skozi mesto je bila prva znanilka pomladi in prireditev katere pripravljamo za letošnje leto. Jeseničani so s prebivalci sosednje kranjskogorske občine v povorki, ki se je vila skozi mesto predstavil okoli 20 različnih vsebinskih točk med katerimi so številni na duhovit in satiričen način predstavili družbeno in politično dogajanje v Sloveniji. Pustnemu županu sem simbolično predal tudi ključ mesta, ki se je na vse videno prav gotovo znašel v dobrih rokah. Zato vse čestitke organizatorjem za dobro izvedbo, kar potrjuje tudi številna udeležba Jeseničanov.

V mesto pa končno prihaja tudi ena največjih investicij, in sicer obnova železniške postaje Jesenice o kateri je bilo že kar nekaj povedanega in napisanega. Zato aktivno sodelujemo z državo, da bomo v okviru prenove zagotavljali tudi zadostno število parkirnih mest in s tem posledično urejali mirujoč promet. Pripravljamo pa se še na začetek izvedbe preostalih projektov, izglasovanih v okviru participativnega proračuna JES odločam, ki smo jih za izvedbo predvideli v letu 2023.

Čeprav je še zima in od mojega nastopa funkcije župana nista minila niti dva meseca, sem se ob pričetku mandata prednostno posvetil sanaciji bazena Ukova. To sem obljubil že pred volitvami. Da bi bil bazen v prihajajoči sezoni lahko odprt, je treba ukrepati hitro in učinkovito. Čas ni naš zaveznik, a po opravljenih ogledih in sestankih z izvajalci glede možnih ukrepov, ohranjam optimizem, da bomo občanom varno uporabo bazena ponovno zagotovili že v tem letu.

Prejšnji četrtek je bil za Jesenice in za celotno našo lokalno skupnost pomemben dan. Zasadili smo prvo lopato, s čimer se je simbolično začelo težko pričakovano komunalno urejanje območja poslovne cone Jesenice. S slavnostim dogodkom smo zaznamovali enega najpomembnejših dogodkov letošnjega leta v naši občini in enega najpomembnejših dogodkov v mojem županskem mandatu. Lahko rečem, da smo na ta dogodek na Jesenicah čakali dolgo, celo predolgo.

Nekdanja železarska zemljišča, ki ležijo vzhodno od občinske stavbe, so bila po zatonu železarske dejavnosti v tem delu mesta prepuščena propadanju in zaraščanju. Po več desetletjih, ko je to območje čakalo na celovito ureditev in ponovno poslovno obuditev, se zdaj – ob začetku gradnje zelo pomembne infrastrukture – lahko veselimo.

Nagovor župana Blaža Račiča ob spominskem dnevu občine Jesenice

Sem kolesar. Že vrsto let. Verjamem, da ima kolesarjenje več prednosti kot slabosti in zato tudi kot župan veliko pozornosti namenjam promociji kolesarjenja. Pomanjkljivosti, s katerimi se srečujejo kolesarji, tudi na Jesenicah, ne manjka, prav tako je še vedno (pre)več ovir in slabosti, ki si jih kot kolesar ne želim. Pa vendar: to niso razlogi, da bi se odpovedal kolesu in kolesarjenju.

Parkiranje je eno najzahtevnejših vsebinskih vprašanj, s katerim se soočam skupaj s sodelavci v občinski upravi. Hkrati je to eno tistih vprašanj, ki se nas vseh pogosto dotakne vsak dan. Tako kot avto na eni strani krepi posameznikov občutek osebne svobode, saj omogoča mobilnost, ki je v sodobnem času cenjena vrednota, pa po drugi strani prinaša tudi nekatere manj dobre posledice. Slaba volja voznikov, ki se zvečer vozijo po Plavžu in občasno zaman iščejo prosto parkirno mesto, je razumljiva. Kot rečeno pa ima vsaka zgodba dve plati.

Avto je pomemben del življenja sodobnega človeka, saj nam omogoča mobilnost. Avto omogoča, da v enem dnevu opravimo več obveznosti na različnih krajih, da se odpeljemo v službo, na izlet ali na obisk k sorodnikom, da obiščemo različne prireditve v večernem času, ko je možnosti uporabe javnega prevoza manj. Skratka, avto lahko razumemo tudi kot simbol osebne svobode. Za avto (in omenjeni občutek osebne svobode) smo pripravljeni odšteti razmeroma veliko denarja.

Več kot dva meseca smo večino naše pozornosti posvečali vprašanjem, ki so se odpirala ob pojavu koronavirusa. Tematika je bila zelo posebna, saj smo se vsi prvič srečali s takšnim virusom in prvič se je zgodilo, da smo zaradi neke zunanje (zdravstvene) grožnje precej spremenili naša življenja in ravnanja ter morda celo spremenili navade. Zdaj je koronavirus v zdravstvenem smislu v Sloveniji pod kontrolo, k čemur smo pripomogli vsi skupaj. Ob tem spoznanju se lahko veselimo.
Iz tega smo se lahko tudi veliko naučili, pridobili nove izkušnje in prepričan sem, da se življenje še nekaj časa ne bo povsem vrnilo v nekdanje tirnice, čeprav se ukrepi pristojnih institucij že rahljajo in se marsikdo že veseli prihajajočega poletja. Več pozornosti pri stikih z drugimi ljudmi bo ostalo, bolj pazljivi bomo pri zagotavljanju medsebojne razdalje, bolj bomo spoštovali higienska priporočila, tudi uporaba zaščitnih mask nas bo najbrž še spremljala.

Pojav koronavirusa s sabo prinaša obsežne posledice. V Sloveniji, in s tem tudi v naši občini, smo zdravstveni vidik krize razmeroma dobro obvladali. Žal je nevarna bolezen v Sloveniji vzela več kot sto življenj. Kljub temu se lahko veselimo spoznanja, da smo k omejevanju širjenja okužbe pomembno prispevali vsi skupaj – tudi tako, da smo ostali doma, da smo se držali navodil in priporočil zdravstvenih institucij.

Že skoraj dva meseca smo ujetniki korona razmer. Čeprav je ukrepe država že nekoliko razrahljala in sprostila nekatere (gospodarske) dejavnosti, je še daleč čas, ko se bo življenje vrnilo v stare tirnice.
Po koncu druge svetovne vojne se človeštvo še nikoli ni srečalo s tako obsežnimi spremembami vsakdana. Vse posledice se bodo pokazale šele v prihodnosti. Za sodobno svetovno prebivalstvo je prvič, da se sooča s krizo, ki ima svoj temelj v bolezni, ki se je razširila po vsem svetu.
Za zdaj so se medicinski in zdravstveni delavci v zdravstvenih ustanovah in domovih za starejše občane relativno uspešno spopadli z boleznijo in veseli smo lahko, da je javni zdravstveni sistem kljub številnim težavam, s katerimi se je srečeval že v mirnih časih, prenesel izjemen pritisk. Spoznanje je zelo pomembno za delovanje družbe. Kako se bo na krizo odzvalo gospodarstvo, kaj to pomeni za ohranjanje delovnih mest in socialne stabilnosti, je težko napovedati. Pogled v prihodnost je, skratka, negotov.

Že več kot mesec dni smo ujetniki korona razmer. Negotovost je postala naša nova normalnost. Koliko časa bodo takšne razmere še trajale, ta hip ne zna napovedati nihče, kljub temu se moramo pripraviti na posledice krize in na ukrepanje po njej.

Vsi upamo, da bodo ukrepi in veliki napori, ki jih v omejevanje širjenja virusa vlaga osebje zdravstvenih in socialnih ustanov ter številni posamezniki in organizacije, čimprej dalo rezultate in da bi se spet vrnili v čim bolj običajne življenjske tirnice. Lahko pa se zgodi, da bo bodoča normalnost drugačna od te, ki smo jo poznali doslej.

Nagovor župana Blaža Račiča v povezavi s koronavirusom.

Zaradi preprečevanja širjenja nevarne bolezni moramo biti doma. Številni zaposleni delajo od doma, mladina šolo obiskuje na daljavo, na obisk k prijateljem gremo le virtualno ... »Korona razmere« nam tako omogočajo, da se lahko v polnosti zavedamo velikega pomena delujoče informacijske tehnologije. Možnosti, ki nam jih ponuja, so številne, njene prednosti pa želimo koristno uporabiti za ohranjanje stikov med ljudmi tudi v teh »korona časih«.

Spomnite se na svojega soseda, znanko iz sosednje ulice, sodelavca, ostarelo teto, kolega iz društva ali kogarkoli, ki vam je ljub. V teh korona dneh je lahko kdo tudi osamljen, z nekaj pozornosti pa se lahko naredi veliko koristnega … zato POKLIČI SOSEDA. Na ta način lahko ohranimo vezi v skupnosti.

Pojav koronavirusa je v nekaj dneh spremenil naš ustaljeni način življenja. Praktično čez noč smo se vsi skupaj znašli v izrednih razmerah in zdi se, da bomo z virusom morali živeti nekaj prihodnjih tednov ali celo mesecev. O posledicah zdaj še ne moremo govoriti, a bojim se, da bodo obsežne.

V tem trenutku se mi zdi bistveno spoznanje, da različni družbeni podsistemi kljub izjemnim okoliščinam razmeroma dobro delujejo. V prvi vrsti velja izpostaviti zdravstveni sistem, ki je pod velikim pritiskom, a ne glede na to ob izjemnih naporih medicinskega in zdravstvenega osebja še vedno obvladuje nastale razmere. Vsem, ki se močno trudijo za omejevanje širjenja nevarne bolezni in zagotavljanje javnega zdravja, moramo biti hvaležni. Podobno velja za osebje v domovih starostnikov in socialnem skrbstvu, pripadnike Civilne zaščite in enot, ki so vključene v ta sistem ter vseh drugih podpornih služb.

Pojav koronavirusa SARS-CoV-2 (Covid-19) že močno vpliva na naša življenja. Morali bomo spremeniti naše ustaljene navade in se prilagoditi novonastalim razmeram, pri čemer moramo največ pozornosti nameniti zaščitnim ukrepom za preprečevanje širjenja virusa. Najpomembnejše opozorilo ZA VSE NAS ostaja: OSTANI DOMA.

Samo SKUPAJ lahko omejimo oziroma preprečimo nadaljnje širjenje nevarnega virusa.

Kultura je draga, a je nekultura še dražja, je rek, ki mi občasno pride na misel. V zadnjih dneh je spet vzniknil iz spomina. Povod, da sem se ponovno spomnil na znan rek, so dale fotografije nekakšnih grafitov ali bolje rečeno čačkarij narejenih z barvnimi razpršilci, ki so v minulih dneh med drugimi nastale na Stari Savi (podobno je bilo pred dnevi tudi na Koroški Beli). Bolj kot dejstvo, da je treba te čačkarije odstraniti (kar predstavlja dodatne naloge za komunalne delavce in nepotreben strošek za lokalno skupnost), me zanima odnos, ki so ga avtorji pokazali do našega skupnega okolja. Ta odnos ne kaže niti spoštovanja (tuje lastnine), niti odgovornosti do okolja, še manj kaže ustvarjalnosti, odsotna je tudi vsakršna družbena kritika tako, da o smiselnosti takšnega početja sploh ne razpravljamo. Racionalne razlage za tovrstne intervencije, skratka, ni. Odnos avtorjev do okolja lahko brez zadreg označimo za brezbrižnega. In takšen odnos ni odnos, na katerega bi bili v katerikoli družbi lahko ponosni.

Sodobni svet je močno prepleten in soodvisen, tako da ima lahko vsaka sprememba širok vpliv na življenje in različne dejavnosti. Tako je odstop predsednika vlade Marjana Šarca povzročil kar nekaj skrbi in zadreg na ravni nacionalne politike. Vplivov oziroma posledic padca vlade se ne moremo izogniti niti na lokalni ravni, tudi na Jesenicah.

Eno najbolj zahtevnih vprašanj, s katerimi se že precej časa soočamo v občinski upravi, je prav gotovo vprašanje ravnanja z odpadno embalažo, ki se kopiči tik ob odlagališču na Mali Mežakli. Država rešitve (postavitev sežigalnice) še nima in jo mora poiskati razmeroma hitro. Padec vlade pospeška tej dejavnosti zagotovo ni dal, zato imamo dodatne skrbi tudi na Jesenicah.

Občinski svet bo na seji prihodnji teden ponovno obravnaval predlog uskladitve cen komunalnih storitev podjetja Jeko. Vprašanje uskladitve cen, ki bo zaposlovalo lokalno politiko, nekaj časa že zaposluje občinsko upravo, tema pa je brez dvoma zelo pomemba tudi za naše občanke in občane.

Za začetek si poglejmo nekaj dejstev. Dejstvo je, da se cene komunalnih storitev že nekaj let niso uskladile in da smo predolgo odlašali s tem, da bi to neprijetno vprašanje prišlo pred odločevalce. Dejstvo je tudi, da se je v tem obdobju dograjevalo komunalno (kanalizacijsko, vodovodno) omrežje in se je s tem povečevala vrednost tega omrežja. Dejstvo je, da podjetje Jeko na posameznih področjih, kot so oskrba z vodo, kanalizacija, čiščenje odpadnih voda, urejanje javnih površin, ne posluje pozitivno (do 2017 so imele posamezne dejavnosti izvajanja obveznih gospodarskih javnih služb varstva okolja pozitiven rezultat poslovanja, a je to zagotavljalo usklajevanje višine cen leta 2014 in 2016, od 2018 dalje pa je rezultat poslovanja negativen). Dolgoročno to seveda ni sprejemljivo in je treba ukrepati. Povišanje cen ni priljubljen ukrep, a je nujen; zavedamo se tudi, da vsak tovrstni ukrep ne more biti sprejet z naklonjenostjo. Res pa je še, da podjetje Jeko znosen končni finančni rezultat ustvarja na račun hitre(jše)ga zapolnjevanja deponijskega prostora na Mali Mežakli. Dolgoročno lokalni skupnosti to ni v korist.