Občina Jesenice

 
       MEDIJSKI CENTER Novice Poročilo o Prazniku kostanja

Poročilo o Prazniku kostanja

Torek, 18. Oktober 2011
Ocenite članek
(0 glasov)

Ime “ kostanj ” izhaja iz grške besede » kastanan «. Z Bližnjega vzhoda so ga prenesli stari Rimljani. Pravi kostanj raste le v južni Evropi, severni Afriki in v toplejših predelih srednje Evrope. V Sloveniji ga najdemo na manj kot 17% gozdne površine, kjer je bolj vlažna klima, dolge vegetacijske dobe ( 6 - 7 mesecev ) z milo jesenjo in kjer so izrazito kisla rastišča ( pH 4 - 5 ). Precej sort je dosedaj že izumrlo, ohranilo se je nekaj najbolj žlahtnih in sicer maron, objak, maronica, … Pravi kostanj je značilno oblikovano drevo, ki zraste 20 - 25 m visoko, izjemoma tudi do 35 m. Doseže visoko starost ( do 1000 let ), zato imajo drevesa mogočen obseg. Včasih je bil kostanj gospodarsko pomemben za številne sredozemske pokrajine, tako zaradi vsestransko uporabnega lesa, kakor tudi zaradi okusnih, užitnih plodov. Danes se njegovo rastišče krči zaradi dveh bolezni, kostanjevega raka in črne gnilobe.

V nedeljo 16. oktobra 2011 smo se v hladnem jutru odpravili na pot proti Primorski. Prijazni šofer je poskrbel, da je bilo vsakemu izmed nas toplo. Po uri in pol vožnje smo naš postanek naredili v Okrepčevalnici Mostičer v Spodnji Idriiji, kjer smo spili kavico, pojedli zmedene krofe in grozdje in se malo razgibali. Ovinkasta pot nas je vodila do kraja Most na Soči, natančneje do jezera, kjer smo se vkrcali na 30 m potniško ladjo Lucija, ki nas je popeljala po čudovitem modrozelenem jezeru na Mostu na Soči, kjer smo odkrivali skrite kotičke in lepote jezera. Mirna plovba po smaragdni reki Soči in burja, ki je takrat pihala, da smo se malo prezebli pa nikakor ni pokvarila našega dobrega vzdušja in razpoloženja. Kapitan Dean Fon Mervič je povedal znamenito legendo s skoraj srečnim koncem. Čudovita, nedotaknjena narava, bistra jezerska voda in brezštevilne jezerske ptice, ki že same po sebi vabijo na jezero Most na Soči so marsikateremu izmed nas dale občutek sprostitve in ugodja.

Vsak izmed nas je  kapitanu med plovbo pomagal pri mornarskih opravilih, s sonarjem smo merili globino jezera in iskali ribe, na glavo smo si nataknili kapitansko kapo in » vozili ladjo «, trobili z ladijsko sireno … Po dobri uri vožnje smo se poslovili od kapitana in pot nadaljevali do Gostilne Pri Grozdu v Ročinju, kjer so nas postregli z okusnim kosilom. Po kosilu smo se odpravili do grebena Kanalskega Kolovrata zahodno od Kanala, kjer leži vas Lig, ki je največja vas in krajevno središče Krajevne skupnosti Lig. Krajevna skupnost Lig se razprostira po zahodnem pobočju osrednjega dela Kanalskega Kolovrata. V dolini reke Idrije meji na Italijo, na drugi strani meje se nad dolino dviga Beneška Slovenija, ki prehaja na jugu v Furlansko nižino. Vez z Italijo predstavlja mejni prehod Britof. Prečudovita vasica nad katero se dviga vzpetina, kjer na nadmorski višini 676 m kraljuje romarsko svetišče Marijino Celje. Izpred cerkve se odpira čudovit razgled na Julijske Alpe na severu, kjer v ospredju kraljuje Krn, daleč v ozadju pa smo uzrli tudi Triglav. Kot na dlani se razprostre pogled na zahodu pred nami Matajur, simbol Beneške Slovenije. Videli smo Goriška Brda, ki jih na jugu zapira najvišji vrh Kanalskega Kolovrata Korada, če ga usmerimo po dolini Soče proti Novi Gorici. V ozadju pa se je lesketalo Jadransko morje. Topel zrak, ki iz Furlanske nižine prodira po dolini v te kraje, pripomore, da v vaseh ob Idriji uspeva maron, v višjih predelih v okolici Liga pa poznani liški kostanj. Obilica tega okusnega jesenskega sadeža je navdahnila že pred 40. leti tukajšnje prebivalce, da so začeli prirejati Praznik kostanja, ki ostaja tudi danes osrednja prireditev na Liškem. Ob prihodu nas je prisrčno pozdravil Simon Žnidarčič in povedal, da navedeno prireditev Praznik kostanja, ki jo organizira TD Kolovrat Lig in KS Lig pripravljajo že od leta 1969 in v najboljših letih so tu prodali tudi po tono in pol kostanja. V zadnjih letih pa ga prodajo okoli 700 kilogramov. Letošnja prireditev je že dvainštirideseta. Sprehodili smo se mimo stojnic, kjer so domačini razstavljali regionalne proizvode ( kostanj, marijaceljske kolače, spominke … ). Ogledali smo si razstavo slikarja Adriana Velussi in slike s slikarske delavnice otrok iz S.E. Prepotto ( IT ), Osnovne šole Deskle in Osnovne šole Kanal. V kulturnem delu se je predstavila Folklorna skupina Kal nad Kanalom s plesi in Godalni kvartet Podokničarji. Za dobro razpoloženje pa so seveda poskrbeli nam dobro poznani ansambel Modrijani. Gostoljubni domačini so nam pripravili jedi z žara na koncu pa je vsak izmed nas dobil za poizkusiti merico kostanja. Uf, kako je bil dober. Toda ura teče nič ne reče in žal smo se morali posloviti od prijaznih domačinov, kajti čakala nas je še dolga pot proti domu.

Namen ogleda Prireditve kostanja in vožnje z ladjo Lucija na Mostu na Soči je bil v prvi vrsti aktivno preživljanje prostega časa, ki je povezano z zabavo, navezovanjem novih poznanstev in spoznavanjem lepot, zanimivosti ter običajev različnih krajev naše države - z namenom razbremenitve družine, pridobivanje novih izkušenj v različnih okoljih in situacijah, druženje, krepitev povezovanja med starostnimi generacijami in sprejemanje drugačnosti, s tem pa želimo invalidnim osebam pomagati pri vključevanju v normalno življenjsko okolje, naučiti jih samostojnega in neodvisnega življenja ter osamosvajanja od staršev, po drugi strani pa pridobivanje novih izkušenj v različnih okoljih in situacijah.

v. d. predsednica
Vanda Hrovatin

Zadnja sprememba Četrtek, 16 Februar 2012 21:23

Galerija slik

Vaš komentar


Nahajate se v MEDIJSKI CENTER Novice Poročilo o Prazniku kostanja
  • Občina Jesenice

    Cesta železarjev 6
    4270 Jesenice

    T: +386 (0)4 5869 200
    F: +386 (0)4 5869 270
    E: CLOAKING
    I: www.jesenice.si

    Uradne ure

    Pon, Tor: 8:00 - 14:30
    Sre: 8:00 - 16:30
    Pet: 8:00 - 12:30

Za boljšo uporabniško izkušnjo uporabljamo piškotke. Z nadaljnjo uporabo te spletne strani se z uporabo piškotkov strinjate. Podrobnosti so pojasnjene v pravnem obvestilu, kjer si lahko tudi preberete, kako uporabo piškotkov kadarkoli onemogočite.