Namen izleta je bil, da se spoznamo med seboj, se družimo ter zabavamo in si izmenjamo izkušnje. S tem želimo osebam s posebnimi potrebami pomagati pri vključevanju v normalno življenjsko okolje s pridobivanjem novih izkušenj v različnih okoljih in situacijah, naučiti jih samostojnega in neodvisnega življenja ter osamosvajanja od staršev.

Več o poročilu v priloženih dokumentih.

Namen ogleda Bele Krajine je bil v prvi vrsti aktivno preživljanje prostega časa, ki je povezano z zabavo, navezovanjem novih poznanstev in spoznavanjem lepot, zanimivosti ter običajev različnih krajev naše države - z namenom razbremenitve družine, pridobivanje novih izkušenj v različnih okoljih in situacijah, druženje, krepitev povezovanja med starostnimi generacijami in sprejemanje drugačnosti, s tem pa želimo invalidnim osebam pomagati pri vključevanju v normalno življenjsko okolje, naučiti jih samostojnega in neodvisnega življenja ter osamosvajanja od staršev, po drugi strani pa pridobivanje novih izkušenj v različnih okoljih in situacijah.

Več v priloženem dokumentu.

V nedeljo 1. aprila 2012 smo se v jutranjih urah odpravili na pot proti primorski - natančneje do kraja Brestovica pri Komnu. Dobra volja in razpoloženje na avtobusu sta pripomogla, da je vožnja do našega prvega postanka za jutranjo kavico in krofe v Marche Lom - Lom 1 hitro minila. Po okrepčilu smo pot nadaljevali do Brestovice pri Komnu, kjer že 6. leto zapored pripravljajo B'rstovsko šparglijado. Na prireditvi nas je prisrčno sprejel predsednik Turističnega društva Brest iz Komna Stane Švigelj in nam v kratkem nagovoru predstavil prireditev Brestovske šparglijade. Izvedeli smo, da je B'rstovska šparglijada kulinarično - turistična prireditev, ki vključuje pokušino in razstavo raznovrstnih jedi Brestovk in Brestovcev, pripravljenih iz svežih divjih kraških špargljev, ki v Brestovici, ki je morju najbližja, prvi pokukajo na plan.

Več v priloženem dokumentu.

DAN ŽENA je mednarodni praznik žensk, ki ga praznujemo vsako leto 8. marca. Je dan praznovanja ekonomske, politične in socialne enakopravnosti in dosežkov žensk.

Zgodovina dneva žena

Osmega marca 1857 so ženske delavke zaposlene v tekstilnih tovarnah v New Yorku organizirale protest. Uprle so se nečloveškim delovnim pogojem in premajhnim plačam. Policija je protestnice napadla in pridržala. Dve leti kasneje, prav tako v marcu, so te ženske ustanovile prvi delavski sindikat, da bi se tako lahko vsaj poskusile zavarovati in si pridobiti nekaj osnovnih pravic na delovnem mestu. Osmega marca 1908 se je na ulicah New Yorka zbralo 15 tisoč žensk in zahtevalo krajše delovne ure, boljšo plačo, volilne pravice. Njihov slogan se je glasil “Kruh in Vrtnice”.

Kruh je simboliziral ekonomsko varnost, vrtnice pa boljšo kvaliteto življenja. V maju je Socialistična stranka Amerike razglasila zadnjo nedeljo v mesecu februarju za državni praznik žensk.

Več v priloženem dokumentu.

V nedeljo 12. februarja 2012 smo se ob 10 uri zbrali v Pizzerii Fontana na Jesenicah, kjer je potekalo Področno tekmovanje v šahu za mladostnike in odrasle osebe z različnimi oblikami invalidnosti, ki ga je organiziralo Športno društvo cerebralne paralize Žarek iz Murske Sobote v sodelovanju z Zvezo SONČEK Slovenije in SONČKOM Zgornje Gorenjske. Naše društvo so uspešno zastopali Damijan Urbanec, Janko Hvasti, Asmir Avdič, Aleš Svenšek, Ivan Palčič in Vilko Us.

V torek 14. februarja 2012 smo se ob 16. uri zbrali v Pizzerii Fontana na Jesenicah, kjer smo za naše člane pripravili družabno srečanje ob navedenem prazniku. V prijetnem klepetu in sproščenem vzdušju so nam prijazni gostinski uslužbenci postregli s pizzami v obliki srčkov. Popoldne nam je hitro minilo.  Ampak to pa še ni bilo vse. Vsak udeleženec je prejel Valentinovo darilo.

Namen praznovanja je bil, da osebe s posebnimi potrebami koristno preživijo svoj prosti čas, da jim pričaramo praznično vzdušje, da se med seboj spoznamo, družimo ter zabavamo, izmenjamo izkušnje, s tem pa želimo invalidnim osebam pomagati pri vključevanju v normalno življenjsko okolje, naučiti jih samostojnega in neodvisnega življenja ter osamosvajanja od staršev, po drugi strani pa pridobivanje novih izkušenj v različnih okoljih in situacijah.

V  A  B  I  L  O

na posvet z naslovom

UVELJAVLJANJE PRAVIC IZ JAVNIH SREDSTEV

ki bo v torek, 24.1.2012 ob 9. uri
v sejni sobi Centra za socialno delo Jesenice, Cesta železarjev 4 a , Jesenice

S 1.1.2012 sta začela veljati ZAKON O UVELJAVLJANJU PRAVIC IZ JAVNIH SREDSTEV in ZAKON O  SOCIALNOVARSTVENIH PREJEMKIH. Centri za socialno delo smo postali enotna vstopna točka za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. Na posvetu bomo predstavili glavne novosti zakonodaje,  posamezne pravice, postopke, zaplete in odgovarjali na morebitna vprašanja.

Dnevni red:

Od 9. do 10. ure

1. Pozdravni nagovor in uvodne besede direktorice CSD Jesenice
2. Vsebinska predstavitev Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev in Zakona o socialnovarstvenih prejemkih : Kristina Koražija,
3. Predstavitev posameznih pravic: Kristina Koražija, Mojca Ahčin, Polona Petrovič Erlah

Od 10. 10.30. ure

4. Razprava

Prosimo, če vašo prisotnost potrdite do ponedeljka, 23.1.2012 do 12. ure na tel. Št. 5834 601 ali po e pošti: CLOAKING ali CLOAKING

Vabljeni:

• Društva in nevladne organizacije iz lokalne skupnosti
• Občine Jesenice, Kr. Gora, Žirovnica
• Svetovalne delavke Osnovnih šol Jesenice, Mojstrana, Kr. Gora, Žirovnica in Srednje šole Jesenice
• Dom F. Berglja, Jesenice
• Ljudska univerza Jesenice
• Ragor

Obveščeni:

• Radio Triglav Jesenice - Nataša Harej
• Delo - Blaž Račič
• Gorenjski Glas - Urša Peternel
• TV Slovenija - Janja Koren
• GTV
• Dnevnik – Petra Mlakar

Direktorica CSD Jesenice
Anita Bregar, univ.dipl.soc. delavka

Center za socialno delo Jesenice

December je čas snežnih radosti, svetlih lučk, čarobnih trenutkov in toplih besed. Je mesec praznikov in rajanja, mesec, ki ga preživimo v krogu najbližjih. Ob dolgih zimskih večerih se priležejo prijetni pogovori, ko prostor napolni vonj po nageljnovih žbicah ali ob jelki in njenem vonju po smoli. Da, december je poln vonjav, ki nas povežejo s spomini na pretekla praznovanja in na ljudi, ki nas obdajajo. Jelka je simbol decemberskega praznovanja. Že proti koncu novembra naredimo adventne venčke in jih postavimo na sredino mize, proti koncu decembra pa v krogu najbližjih naredimo še božično drevesce in ga okusno okrasimo. V tem času se od hiše do hiše potepajo Miklavž, Božiček in Dedek Mraz, ki razveselijo otroke, ki so bili v letošnjem letu pridni. Dedek Mraz se je v slovenski kulturi utrdil v času Jugoslavije. Temelji na ruskih legendah, kjer se imenuje Дед Мороз ( Ded Moroz ) in je poročen s starko Zimo, ki se po rusko imenuje Зима - старуха ( Zima - staruha ). V letu 1999 so v ruskem mestu Veliki Ustjug ( Великий Устюг ) začeli tržiti turistični projekt » Domovina Dedka Mraza «, vendar to ni edino mesto, ki se poteguje za ta naziv. V Sloveniji je obveljalo, da Dedek Mraz živi pod Triglavom, slikar Maksim Gaspari pa je tisti, ki je poskrbel za njegovo zunanjo podobo v slovenskem prostoru. Obleka, ki jo nosi je slovenska, s slovenskimi vzorci na plašču ter tradicionalno polhovko na glavi. Dedek Mraz ima vse otroke zelo rad in ne dela nikakršnih razlik med njimi. O njem obstaja veliko različnih pesmic, še najbolj znana je Siva kučma, bela brada, ki jo je napisal Janez Bitenc. V Sloveniji je najbolj poznan sprevod Dedka Mraza ob koncu decembra v Ljubljani. Ko se Dedek Mraz pripelje s Triglava, se ustavi na Ljubljanskem gradu, od koder se z vzpenjačo pripelje na Krekov trg. Tam ga pričaka spremstvo in svečana kočija z lipicanci. Z njo se v spremstvu snežakov, medvedov, zajcev, zmajčkov ter drugih bitij iz ljudskih pripovedk in pravljic popelje od hiše do hiše, kjer pozdravlja otroke in jim deli darila.

poročilo o obisku palačinkarne na jesenicah

Palačinka je jed, pripravljena iz mleka, jajc, moke in soli. Lahko pa so osnovni masi dodani sladkor, zelišča, začimbe ... Masa se speče na ponvi z oljem. Pečeno palačinko namažemo z različnimi nadevi. Najpogosteje se med sladkimi nadevi uporabljajo marmelada, čokolada, orehov nadev, skuta ... Palačinke pa ni nujno, da se jedo kot slaščica in so lahko nadevane tudi z mesnimi, zelenjavnimi in drugimi nadevi. Beseda palačinka izhaja iz romunščine in ima svoj koren v latinski besedi placenta, ki pomeni pecivo. V slovenščino smo besedo, podobno kot češčina in hrvaščina, prevzeli preko madžarščine, kjer ji pravijo palacsinta. Jesenice so pred kratkim dobile prvo Palačinkarno v kateri pečejo slastne palačinke. Imenuje se Billy. Ponudba v kateri prednjačijo palačinke – ne le sladke z več deset različnimi namazi, od marmeladnega, čokoladnega, kokosovega temveč tudi slane

( s sirom, šunko, pršutom … ). Poleg tega pečejo tudi kokice in najrazličnejše vrste sladoleda. Ponujajo tudi različne vrste dišeče kave. Slastne palačinke imajo premer 40 centimetrov.

Pričenja se najbolj veseli mesec v letu, ki ga je zaznati na vsakem koraku. Mesec praznovanj, druženj, mesec, ko je izrečenih največ lepih želja in voščil. Obiskal nas je prvi dobri mož Miklavž, Božiček in Dedek Mraz sta na poti. December je tisti mesec, ki je najbolj pisan, pester, zabaven ..., zapade prvi sneg, mi imamo pa končno čas, da se malo poveselimo.

S tem namenom smo se člani društva SONČEK ZGORNJE GORENJSKE v ponedeljek

12. decembra 2011 ob 16 uri zbrali v Palačinkarni Billy na Jesenicah. Prijazni gostinci so nam spekli slastne palačinke in nam polepšali praznično razpoloženje. V prijetnem klepetu in odličnem vzdušju nam je hitro minilo popoldne. Seveda pa to še ni bilo vse, kajti obiskali so nas tudi parkeljni, angelčka in Miklavž, ki je vsakemu podaril skromno darilce.

Cilj obiska Palačinkarne Billy na Jesenicah je bil, da bi osebe s posebnimi potrebami koristno preživele svoj prosti čas, pričarati jim praznično vzdušje, da se med seboj spoznamo, družimo ter zabavamo, izmenjamo izkušnje, s tem pa želimo invalidnim osebam pomagati pri vključevanju v normalno življenjsko okolje, naučiti jih samostojnega in neodvisnega življenja ter osamosvajanja od staršev, po drugi strani pa pridobivanje novih izkušenj v različnih okoljih in situacijah.

Zahvaljujemo se Palačinkarni Billy na Jesenicah za donirane Croissant, ki so jih podarili vsakemu udeležencu.

Društvo SONČEK ZGORNJE GORENJSKE je vpisan v register društev, ki ga vodi Upravna enota Jesenice / zaporedna številka : 168 / matična številka : 1173162 / šifra dejavnosti : 94.991 / davčna številka : 52760545 / e-pošta : CLOAKING naslov : Cesta maršala Tita 65, Jesenice 4271 / telefon : (051) 604 - 789 / TR.R:03186-1000368041 / Odločba MDDSZ o vpisu v register invalidskih organizacij številka : IO - 017 / 01

V soboto 10. decembra 2011 smo se v dopoldanskih urah odpravili na enodnevni izlet v Ljubljano. Po enourni vožnji smo izstopili iz avtobusa na Krekovem trgu, kjer nas je pozdravil župan Mestne občine Ljubljana Zoran Jankovič. V spremstvu prijazne lokalne vodičke Simone Skubic smo odšli na ogled mestnega jedra. Sprehodili smo se do prostora, kjer je zdaj osrednji del ljubljanske tržnice, nekoč pa je stal škofijski licej, to je gimnazija in višja šola, z licejsko knjižnico.

Namen izleta je bil, da osebe s posebnimi potrebami koristno preživijo svoj prosti čas, pričarati jim praznično vzdušje, da se med seboj spoznamo, družimo ter zabavamo, izmenjamo izkušnje, s tem pa želimo invalidnim osebam pomagati pri vključevanju v normalno življenjsko okolje, naučiti jih samostojnega in neodvisnega življenja ter osamosvajanja od staršev, po drugi strani pa pridobivanje novih izkušenj v različnih okoljih in situacijah.

Predvsem se zahvaljujemo županu Mestne občine Ljubljana Zoranu Jankoviču, ki nam je omogočil brezplačen enodnevni izlet po Ljubljani ter nadvse prijazni in gostoljubni Mojci Slovenc iz Kabineta župana Mestne občine za izpeljano organizacijo in trud navedenega dne. Vsekakor pa velja zahvala tudi Kavarni in slaščičarni Zvezda Ljubljana za donirano torto ter Elektrospojem d.o.o. - Proizvodnja in trgovina Ljubljana in Vzajemnim skladom TRIGLAV - Družba za upravljanje d.o.o. Ljubljana, ki so nam priskočili na pomoč z doniranimi sredstvi za prevoz naših oseb s posebnimi potrebami.

Več o prispevku si preberite v priloženem dokumentu.

v. d. predsednica
Vanda Hrovatin

Društvo SONČEK ZGORNJE GORENJSKE je vpisan v register društev, ki ga vodi Upravna enota Jesenice / zaporedna številka: 168 / matična številka: 1173162 / šifra dejavnosti: 94.991 / davčna številka : 52760545 /
e-pošta: CLOAKING naslov: Cesta maršala Tita 65 Jesenice 4271 / telefon : 051 604 - 789 /
TR.R:03186-1000368041 / Odločba MDDSZ o vpisu v register invalidskih organizacij številka : IO -  017 / 01 /

Center za socialno delo Jesenice in OZARA Slovenije Nacionalno združenje za kakovost življenja, enota Jesenice organizirata

OKROGLO MIZO

z naslovom

DUŠEVNO ZDRAVJE V SKUPNOSTI,

Ki bo v sredo, 30.11.2011 ob 12. uri, v dvorani  Kolpern na Stari Savi, Fužinska cesta 2, na Jesenicah.

Okroglo mizo bo vodil  Bogdan Dobnik, predsednik in strokovni vodja društva Ozara Slovenija.

V obravnavo ljudi s težavami v duševnem zdravju smo močno vpeti tako Centri za socialno delo, zdravstvene ustanove kot tudi nevladne organizacije in društva, ki delujejo v skupnosti. Vsi naj bi si prizadevali, da bi se v družbi vzpostavile take okoliščine in razmere v katerih bi osebe s temi težavami lahko kakovostno živele in se vključevale v aktivnosti vsakdanjega življenja.

Namen okrogle mize je kritičen pregled stanja na področju duševnega zdravja zadnjih 10 let, kakšne so razmere danes, kako sodelujemo, kje so še viri moči in s kakšnimi izkušnjami se srečujejo uporabniki.

Program

od 12. do 13.30  

• Pozdravni nagovor –Anita Bregar, direktorica CSD Jesenice
• Uvodna predstavitev vsebine okrogle mize – Bogdan Dobnik, Ozara    Slovenija
• Odprtje Ozarine enote na Jesenicah pred 10 leti – Božo Pogačar
• Ozara danes  - Maja Kunčič, Vodja enote Ozara na Jesenicah
• Vloga bolnišnice oz. psihiatra pri vzdrževanju duševnega zdravja –  Jure Bon,
• Psihiatrična bolnica Begunje
• Praksa v sodelovanju institucij – Rozalija Studen, koordinatorka nadzorovane obravnave, PB Begunje, Marjetka Kozjek Šurc, Polona Petrovič Erlah, Melita Cepić,   
• strokovne delavke CSD Jesenice
• izkušnja uporabnika oz. svojca

od 13.30 do 14.00. ure

• diskusija, zaključne misli

za Ozaro Jesenice in CSD Jesenice

Maja Kunčič in Anita Bregar

Prosimo, če vašo prisotnost potrdite do torka, 29.11.2011 do 12. ure na tel. Št. 04/5834 601 ali po elektronski pošti: CLOAKING ali CLOAKING

Kozjanski park v letu 2011 praznuje 30 let in je danes eno od dveh, poleg Triglavskega narodnega parka, najstarejših zavarovanih območij v Sloveniji. Ustanovljen je bil leta 1981 kot Spominski park Trebče z namenom ohranjanja zgodovinskega izročila in naravnih značilnosti Kozjanskega. Prepoznavnost Kozjanskega je bila v takratnih časih v veliki meri povezana z dediščino, povezano z Josipom Brozom Titom, ki je bil vendarle eden največjih svetovnih voditeljev 20. stoletja. Po osamosvojitvi Slovenije se je zavarovano območje iz strokovnih, promocijskih in sistemskih vzrokov vse bolj uveljavljalo kot Kozjanski park.

Leta 1999 Zakon o ohranjanju narave definira ime, status in upravljavca zavarovanega območja, ki postane regijski park z imenom Kozjanski park, katerega upravljavec je javni zavod. Obsežne naravoslovne raziskave so prinesle bogate rezultate in dokazale izredno visoko stopnjo biotske raznovrstnosti, kar je pogojevalo uvrstitev Kozjanskega parka med najpomembnejša naravovarstvena območja v Sloveniji in Evropi, saj od leta 2004 spada večji del parka v ekološko pomembna območja Slovenije in evropsko pomembna posebna varstvena območja NATURA 2000. Od leta 2010 se območje Kozjanskega z Obsoteljem ponaša s statusom biosfernega rezervata MAB ( Man and Biosphere ) pod zaščito Unesca.

Ime “ kostanj ” izhaja iz grške besede » kastanan «. Z Bližnjega vzhoda so ga prenesli stari Rimljani. Pravi kostanj raste le v južni Evropi, severni Afriki in v toplejših predelih srednje Evrope. V Sloveniji ga najdemo na manj kot 17% gozdne površine, kjer je bolj vlažna klima, dolge vegetacijske dobe ( 6 - 7 mesecev ) z milo jesenjo in kjer so izrazito kisla rastišča ( pH 4 - 5 ). Precej sort je dosedaj že izumrlo, ohranilo se je nekaj najbolj žlahtnih in sicer maron, objak, maronica, … Pravi kostanj je značilno oblikovano drevo, ki zraste 20 - 25 m visoko, izjemoma tudi do 35 m. Doseže visoko starost ( do 1000 let ), zato imajo drevesa mogočen obseg. Včasih je bil kostanj gospodarsko pomemben za številne sredozemske pokrajine, tako zaradi vsestransko uporabnega lesa, kakor tudi zaradi okusnih, užitnih plodov. Danes se njegovo rastišče krči zaradi dveh bolezni, kostanjevega raka in črne gnilobe.

V nedeljo 16. oktobra 2011 smo se v hladnem jutru odpravili na pot proti Primorski. Prijazni šofer je poskrbel, da je bilo vsakemu izmed nas toplo. Po uri in pol vožnje smo naš postanek naredili v Okrepčevalnici Mostičer v Spodnji Idriiji, kjer smo spili kavico, pojedli zmedene krofe in grozdje in se malo razgibali. Ovinkasta pot nas je vodila do kraja Most na Soči, natančneje do jezera, kjer smo se vkrcali na 30 m potniško ladjo Lucija, ki nas je popeljala po čudovitem modrozelenem jezeru na Mostu na Soči, kjer smo odkrivali skrite kotičke in lepote jezera. Mirna plovba po smaragdni reki Soči in burja, ki je takrat pihala, da smo se malo prezebli pa nikakor ni pokvarila našega dobrega vzdušja in razpoloženja. Kapitan Dean Fon Mervič je povedal znamenito legendo s skoraj srečnim koncem. Čudovita, nedotaknjena narava, bistra jezerska voda in brezštevilne jezerske ptice, ki že same po sebi vabijo na jezero Most na Soči so marsikateremu izmed nas dale občutek sprostitve in ugodja.

Vipava leži v zgornjem delu sončne Vipavske doline, ob številnih izvirih istoimenske reke, ki imajo mednarodno slavo zaradi izredne lege, vodnih in speleoloških značilnosti. Reka Vipava ima kot edina v Evropi deltast izvir. Njeni izviri ( Podfarovž, Podskala,... ) so povezani s podzemnimi vodami kraškega zaledja Nanosa in Postojnske kotline. Dokaz, da je kraj Vipava prepreden z vodo, je število mostov. Teh je kar petindvajset in zato nekateri pravijo Vipavi slovenske Benetke. V dolini se čutijo močni vplivi sredozemske klime, kar omogoča vzgojo in rast kakija, fig, vinske trte in celo oljk. Milo klimo občasno prekine burja, ki se zaganja z Nanosa in Trnovskega gozda. Burja je pomagala krojiti zgodovino, saj je usodno posegla v boj med vojskama rimskega cesarja Teodozija in upornika Evgenija leta 394 v bitki pri Frigidu ( Mrzli reki ). Ta bitka velja za neposreden povod razpada rimskega cesarstva na dva dela. Vipava se ponaša s pestro zgodovino, izjemnimi kulturnimi spomeniki, naravnimi posebnostmi in z dolgoletno vinogradniško tradicijo. Poleg odličnih vin Vipavo zaznamujeta tudi stolp gradu na strmem pobočju Nanosa in cerkev sv. Štefana s freskami Jelovška in Wolfa. Stavbni fond Vipave je pretežno iz 18. in 19. stoletja. Kraju so poseben pečat pustili grofje Lanthieri s svojimi gradovi in lepo urejenimi parki.

Na  ŠENTu – Slovenskem združenju za duševno zdravje smo se letos odločili pripraviti  vseslovensko akcijo, ki smo jo poimenovali:

VSAK 3.  SLOVENEC...PREPREČIMO!

Akcija vsebuje podeljevanje zelenih  mašnic, ki simbolizirajo duševno zdravje in skrb za preventivo. Poleg tega bomo  razdeljevali tudi svinčnike z napisi, ki opozarjajo na pereče probleme s  področja duševnega zdravja v slovenskem prostoru.

Cerknica je mesto in središče istoimenske občine. Leži na severnem robu Cerkniškega polja, ob ustju doline reke Cerkniščice, pod Gradiščem ( 858 m ), ki je zahodni pomol Slivnice

( 1114 m ). Staro mestno jedro Tabor je vrh nizke vzpetine. Novejši del naselja se širi ob njegovem vznožju po prodnem vršaju Cerkniščice na osamelec Sinjo gorico ter na Peščenk pod Gradiščem. Na kraškem polju prevladujejo občasno poplavljeni travniki, njive so le na vršaju Cerkniščice. Pod cesto proti Martinjaku so na robu polja veliki dvojni kozolci. Južno od Cerknice je na dnu kraškega polja presihajoče Cerkniško jezero. Njegova gladina niha med 546 in 552 m nadmorske višine. Jezero je s 26 km² površine največje v Sloveniji. V Cerknici je izhodišče poti na Slivnico, pod vrhom je oskrbovana planinska koča. Pašniki na Slivnici se zaradi postopnega pogozdovanja in zaraščanja močno krčijo. Slivnica je po ljudski pripovedki domovanje čarovnic, sicer pa razgledna točka na Cerkinško polje in okoliške kraške planote. Tik pod vrhom je Coprniška jama, iz katere se pozimi dviga topel vlažen zrak. Vlaga se kondenzira v meglo, kar je pripomoglo k nastanku legende o tem, da v jami bivajo coprnice. Junija tod cveti kranjska lilija. Vsako leto v Cerknici v pustnem času prirejajo tradicionalen pustni karneval. V Cerknici so se rodili skladatelj Fran Gerbič, psihiater Alfred Šerko, slikar Marko Šuštaršič in pesnik Jože Udovič.

V soboto 30. julija 2011 smo se v jutranjih urah odpravili na pot proti Cerknici. Naš prvi postanek smo naredili v Hotelu Rakov Škocjan za jutranjo kavico. Pot smo nadaljevali po makadamski cesti in kaj kmalu prispeli do Malega naravnega mostu, ki je šest metrov debel in dvajset metrov dolg lok, ki se boči dvainštirideset metrov visoko nad reko Rako. Most in udor sta nastala z udorom stropa v Zelških jamah. Mali naravni most je ostanek jamskega stropa. Ta je prekrival v pradavnini celoten udor. Vožnjo smo nadaljevali do Muzeja cerkniškega jezera. Sledil je ogled muzeja. V prvem prostoru smo si ogledali unikatno živo maketo Cerkniškega jezera, kjer smo v pomanjšanem merilu videli prostorski položaj jezera, njegovo širšo kraško okolico med coprniško Slivnico in gozdnatimi Javorniki. Ob strokovni razlagi smo natančno spoznali kako deluje vodni sistem oziroma nastajanje in presihanje kraškega fenomena Cerkniškega jezera. Ob prikazu vodnega sistema so nas spremljali tonski posnetki življenja ob jezeru. Tako smo resnično občutili vso naravo, vodo, ptice, živali... Živa Maketa Cerkniškega jezera je avtorsko delo Vekoslava Kebeta. Ta projekt je nastajal tri leta in je po izbiri materialov ter načinu izdelave unikat ter tudi prvi prikaz delovanja Cerkniškega jezera, ki natančno ponazarja stanje v naravi. Delo je plod avtorjevega poznavanja jezera.

Po mnenju strokovnjakov je maketa stvaritev, ki predstavlja s svojo celostno dodelanostjo rezultat njegovega osebnega ustvarjanja, vse pa se izoblikuje v njegovi pripovedi, ki jo predoča dogajanje na maketi o življenju narave Cerkniškega jezera. V prvem nadstropju smo si ogledali multimedijsko predstavitev Cerkniškega jezera v štirih letnih časih z naslovom Jzeru je jzera nej, kjer smo v sliki ob spremljavi glasbe in komentarjev spoznali podobe jezera ter življenje ob jezeru skozi objektiv domačina, ki jezero spremlja od malih nog. Po ogledu smo se zapeljali do vasi Dane - natančneje do Domačije Kandare, kjer so nas prisrčno sprejeli. Naš avtobus smo za nekaj časa zapustili in vožnjo do gradu Snežnik nadaljevali z lojtrnikom. Bili smo dobro razpoloženi in na lojtrniku smo si vožnjo popestrili celo s petjem. Ura vožnje je hitro minila in že smo prišli do gradu Snežnik, ki leži na skrajnem jugozahodnem robu Loške doline pod goro enakega imena ob robu gozda na skalni vzpetini. Sprehodili smo se po gradu in prijazna vodička nam je povedala veliko zanimivih stvari o zgodovini gradu. Izvedeli smo, da je grad po vsej verjetnosti nastal v enajstem stoletju, ko so posvetno oblast nad Loško dolino prevzeli oglejski patriarhi. Z gradnjo trdnjav so želeli zavarovati pomembne trgovske poti, ki so v tistih časih prav skozi Loško dolino potekale iz Furlanije in Primorja na Kranjsko. Prvotno trdnjavo Snežnik sta sestavljala dva vzporedna stolpa, ki sta oklepala notranje dvorišče. Med sabo sta bila povezana s hodnikom. Grad je imel tudi visoko obzidje in na zunanji strani globok obrambni jarek.

Grad je potnikom s Kranjske na Primorsko, ki so morali prečkati nepregledne in nevarne gozdove, nudil vojaško spremstvo, spočite konje in tudi prenočišče. Prvi znani gospodarji snežniškega gradu in ministeriali oglejskih patriarhov so bili gospodje Snežniški, ki se v listinah prvič omenjajo leta 1269 z Majnardom Snežniškim. Že v začetku štirinajstega stoletja pa se je začel propad rodbine Snežniških. S prodajanjem in zapuščanjem delov gradu številnim sinovom in hčeram so razbijali njegovo enotnost, tako da je bil ob koncu štirinajstega stoletja grad razdeljen na več lastnikov. Leta 1393 je četrtino gradu in nekaj pripadajočih kmetij podedoval sorodnik Snežniških, Viljem II. Lamberg, njegovi potomci pa so si v petnajstem stoletju pridobili celoten grad in mu v štirinajstem stoletju tudi dali novo, očarljivo renesančno podobo, ki jo le nekoliko spremenjeno lahko občudujemo še danes. S porokami je grad prešel najprej na rodbino Scheyer, nato pa na rodbino Pranck in v prvi tretjini sedemnajstega stoletja preko baronov Rambschisslov na kranjskega deželnega vladarja, kneza Eggenberga. Hkrati s Snežnikom je knez Eggenberg kupil tudi loško gospostvo in prenesel upravno središče loškega teritorija iz neudobnega, na visokem hribu stoječega loškega gradu v bolj prijazno in laže dostopno graščino Snežnik. Leta 1669 je Janez Žiga Eggenberg prodal loško - snežniško gospostvo knezu Janezu Vajkardu Auerspergu, grofu Kočevskem. Leta 1707 je celotno gospostvo prevzel grof Jurij Gotfrid Lichtenberg in leta 1718 dokončno spojil snežniško zemljiško posest z loškim gospostvom. Rodbina Lichtenberg je imela gospostvo 140 let in v tem času je morala doživljati stalno zmanjševanje pravic plemstva, ki je spremljalo centralistično politiko habsburške monarhije. V začetku XIX. stoletja Lichtenbergi niso bili več kos zaostrenim razmeram, prekomerno so se zadolževali in leta 1816 je bila opravljena prva sodna cenitev gospostva. Leta 1832 so bili prisiljeni sprejeti loterijsko posojilo. Glavni dobitek je bilo celotno gospostvo Snežnik oziroma 250.000 goldinarjev v gotovini. Srečni dobitnik, baje kovač z Ogrskega je raje vzel gotovino, Lichtenbergi pa so leta 1847 gospostvo prodali zakoncema Karis z Dunaja. Nova lastnika sta kmalu bankrotirala. Posestvo je na dražbi leta 1853 za 800.000 goldinarjev kupil nemški knez Oton Viktor Schoenburg - Waldenburg. Knez Jurij, tretji sin kneza Otona Viktorja, je grad podedoval leta 1859 in ga uredil kot poletno in lovsko rezidenco. Dal je sezidati nadstropje, dva stolpiča, teraso, dvignil obzidje, napolnil notranjost z dragocenim pohištvom in drugo opremo ter dal urediti angleški park ob gradu. Posestvo je želel za večne čase ohraniti svojim potomcem, zato ga je konstituiral kot dedno rodbinsko posestvo fidejkomis. Za gospodarjenje z gozdovi je najel najboljše strokovnjake. Bil je pokrovitelj prve slovenske gozdarske šole, ki je na njegovem posestvu delovala od 1869 do 1875, nato pa je bila zaradi nemškega političnega pritiska ukinjena. Knez Jurij je s postavitvijo parne žage omogočil začetek moderne industrije v Loški dolini. V gozdove je ponovno naselil jelenjad, v ribnike postrvi in dal zgraditi številne gozdne ceste. Leta 1902 je kneza Jurija nasledil njegov prvorojenec Herman, ki je bil v diplomatski službi. Po prvi svetovni vojni je bilo posestvo z rapalsko pogodbo razdeljeno med kraljevino SHS in Italijo. Ker je bil lastnik nemški državljan, je bil nad posestvom razglašen sekvester, ki je bil ukinjen leta 1924. Knez Herman je umrl leta 1943 na rodbinskem gradu Hermsdorf pri Dresdenu. Med drugo svetovno vojno je grajski oskrbnik vešče ubranil grad pred plenilci, zato lahko v njem še vedno občudujemo skoraj nedotaknjeno opremo in umetnine iz časa knezov Schoenburgov. Po ogledu smo se sprehodili sto metrov stran, kjer nas je prisrčno sprejel Jože Šraj iz Polharskega muzeja. Predstavil nam je lovsko zbirko in Polharski muzej.

Izvedeli smo, da je v Snežniku že od leta 1980 na ogled za te kraje zelo značilna lovska zbirka. Zbirka vsebuje trofeje avtohtone divjadi snežniško javorniškega masiva in Cerkniškega jezera. Polharski muzej pa je originalen prikaz načina življenja, lova na polhe in njegove uporabe v gospodarske in prehrambene namene nekoč in danes. V lovski zbirki so predstavljene živali katere živijo na tem območju, od zveri do jelenjadi, srnjadi, majhnih roparic ter precej ptičjih vrst. Takoj po vstopu v muzej nas je pozdravil za leto 2005 v medijih največkrat omenjen prebivalec naših gozdov - medved, družbo pa mu delajo še ris, volk, lisica ter divja mačka. V Polharskem muzeju smo si ogledali zbirko, ki prikazuje tradicionalni lov na polhe, ki je na tem območju omenjena že v trinajstem stoletju. Polšji lov je v tem delu notranjske še vedno aktualen in živ, čeprav ne predstavlja več gospodarske koristi kot je bilo to nekoč, ko je bilo polhovo meso pomembna obogatitev jedilnika preprostih ljudi, polšja mast vsestransko zdravilna, kožuščki pa surovina za pokrivala tako imenovane " polhovke ". Udeleženci smo izvedeli veliko o življenjskih navadah tega zvedavega glodalca, o tradicionalnih načinih lova, pripravi in shranjevanju polhovega mesa ter izdelavi polhovk. In o polhu in njegovih navadah je pisal že Janez Vajkard Valvasor v " Slavi vojvodine kranjske " iz katere je tudi naslednji stavek. " Je pa na kranjskem čudna živalca, ki je ne vidiš z lepa po drugih evropskih deželah, a jih je tu prav veliko - po kranjsko ji pravijo polh. Polh je nekoliko večji od podgane, ki ji je po sivi barvi tudi sicer nepodoben. Je sadje kakor veverice, ki jim je enak po velikosti. Zadovoljen je tudi z bukovim žirom. Te živalce prebivajo vso zimo pod zemljo, v poletnem času pa pridejo na dan, v velikih bukovih gozdovih samo iz ene luknje po več tisoč. Pravijo za trdno, da jih goni vrag na pašo. " Po Valvazorjevem pričanju je tudi nastal znani bakrorez " Hudič goni polhe na pašo ". Naši želodčki pa so bili prazni in od tu smo se odpravili do Gostilne Miklavčič v Velikih Blokah, kjer so nam postregli z okusnim kosilom. In vsake stvari je enkrat konec. Čakala nas je edino še pot proti domu.

Namen enodnevnega izleta je v prvi vrsti, da se spoznamo med seboj, družimo ter zabavamo, po drugi strani pa si izmenjamo izkušnje, s tem pa želimo invalidnim osebam pomagati pri vključevanju v normalno življenjsko okolje, naučiti jih samostojnega in neodvisnega življenja ter osamosvajanja od staršev, po drugi strani pa pridobivanje novih izkušenj v različnih okoljih in situacijah.

Vanda Hrovatin, v. d. predsednica

V soboto 4. junija 2011 smo za člane društva SONČEK ZGORNJE GORENJSKE že 6 leto zapored organizirali družabno srečanje s tekmovanjem v pikadu ter piknikom. Tokrat smo se zbrali v Javorniškem Rovtu na piknik prostoru Dom Pristava. Kljub slabi napovedi nam vreme ni delalo preveč preglavic. Manjša ploha nas ni zmotila saj smo se zabavali in bili dobre volje kot že dolgo ne. Navedene prireditve se je udeležilo 88 udeležencev iz različnih krajev Zgornje Gorenjske in Ljubljane ter nastopajoči, ki so poskrbeli za pester program. Najprej je vse prisotne v kratkem nagovoru pozdravila v.d. predsednica društva Vanda Hrovatin. V nadaljevanju so se predstavili učenci Osnovne šole Gorje pod mentorskim vodstvom Petre Kraigher, ki so se brez pomislekov takoj prostovoljno odzvali našemu povabilu in nam zaigrali in zapeli prijetne pesmi. Na drugi strani pa je izkušeni kuhar že skrbel za naše prazne želodčke in pekel okusne čevapčiče, ki so vsakemu od nas dobro teknili. Po kosilu je sledilo tekmovanje v pikadu. Vsak tekmovalec je imel na voljo tri poizkusne mete in pet metov za konkurenco. Prvo mesto z 80 točkami je osvojil Jožko Sajovic iz našega društva, drugo mesto z 75 točkami je osvojil Ivan Palčič iz Društva za cerebralno paralizo Ljubljana ter tretje mesto z 66 točkami Janko Hvasti iz našega društva. Zelo uspešno so nastopili tudi ostali naši tekmovalci. Dosegli so naslednja mesta: Tomaž Urbančič četrto mesto, Simona Peternel peto mesto, Janko Kalan šesto mesto, Iztok Hren sedmo mesto, Andrej Zupančič osmo mesto, Andreja Gogala deveto mesto, Asmir Avdič enajsto mesto in Sonja Žalec 12 mesto. Vsi tekmovalci so bili ob zaključku nagrajeni. Prvi trije so dobili pokale, ki jih je podelila v. d. predsednica društva SONČEK ZGORNJE GORENJSKE Vanda Hrovatin. Vsi ostali tekmovalci so prejeli nagrade, ker se v društvu držimo načela VAŽNO JE SODELOVATI IN NE ZMAGATI. Ostanek popoldneva nam je popestril DUO Karina. Ampak naših dobrot pa ni in ni bilo konec. Po slastnem kosilu se prileže tudi nekaj sladkega in sicer torta, ki smo jo razrezali in razdelili med prisotne. Ob dobri glasbi in razpoloženju glasbenikov Uroša in Rafaela ter zadovoljstva oseb s posebnimi potrebami se je naše rajanje zavleklo pozno v popoldne. Tako prijetnega dneva se bomo še dolgo spominjali in upamo, da se prihodnje leto ponovno ponovi.

Namen izvedbe prireditve s tekmovanjem v pikadu je predvsem druženje in spoznavanje z ostalimi člani društev SONČEK Slovenije ter simpatizerji torej

» neinvalidi «, da bi spoznali drug druge in se na tak način naučili sprejeti razlike in drugačnosti, aktivno preživljanje prostega časa na zdrav način in v športnem duhu, izmenjava izkušenj in problemov na eni strani ter reševanje le teh, zmanjšati razlike oziroma povečati možnosti za enakost med invalidi in neinvalidi ter preprečevati in odpravljati omejitve, ki jih prinaša invalidnost. Osebam s posebnimi potrebami želimo omogočiti vključevanje v normalno življenjsko okolje, da bi bili kar najmanj odvisni od pomoči drugih, možnost za doseganje uspeha in uveljavljanje na pozitiven način ter s tem možnost za dvig samopodobe.

Iz pogovorov z udeleženci in vzdušja na prireditvi lahko brez bojazni zatrdimo, da je udeležba na naši prireditvi iz leta v leto številčnejša.

Obenem se zahvaljujemo vsem nastopajočim, donatorjem in ljudem, ki so se odzvali in na kakršenkoli način pomagali in pripomogli k organizaciji izvedbe navedene prireditve, ki se jo je udeležilo veliko udeležencev in nam bo ostala še dolgo v nepozabnem spominu.

Vanda Hrovatin, v. d. predsednica

Izbrano problematiko obravnava cela vrsta knjig in časopisov z različnih področij - zdravstva, odvisnosti, sociologije, gospodarstva, psihologije... - ki vam jih glede na konkreten problem lahko poiščejo v knjižnici ali pa si sami pomagate s slovensko vzajemno knjižničarsko bazo COBISS - www.cobiss.si.

LAS - Lokalna Akcijska Skupina za preprečevanje zasvojenosti

Lokalna Akcijska Skupina za preprečevanje zasvojenosti v občini Jesenice - na kratko LAS deluje od leta 1998.

Kaj je bil namen ustanovitve LAS?

Družba se v vedno večji meri srečuje s problematiko drog, posledično pa z odtujenostjo mladih, kriminalom in z zdravstvenimi posledicami, ki jih prinaša uživanje droge. Problem je tako globok in neobvladljiv, da ga zdravstveni sistem sam ne more zajeziti, ampak je potrebno sodelovanje strokovnjakov, družine, šole policije, skupin za samopomoč, organiziranih staršev, skratka vseh družbenih struktur.
Kot uspešna možnost borbe proti zasvojenosti so se v državi oblikovale LAS - Lokalne Akcijske Skupine za preprečevanje zasvojenosti.

Skupine za samopomoč v Domu dr. Franceta Bergelja

Dnevni centri

Številne dejavnosti (prebiranje knjig, predavanja, sprehodi v naravo ipd.) organizirane v domu za starejše, so odlična oblika preživljanja prostega časa in način za premagovanje osamljenosti.

V Domu upokojencev dr. Franceta Bergelja deluje 14 skupin, v katerih se njeni člani srečujejo praviloma enkrat tedensko. To so pogovorne skupine, skupine s kulturnimi in kreativnimi vsebinami ter skupine za rekreacijo in vzdrževanje fizične kondicije. Nekatere od teh skupin so bile ustanovljene za stanovalce doma, druge pa za starejše, ki živijo v domačem okolju. V času delovanja skupin pa so skupine postale mešane in v večini od njih sodelujejo tako stanovalci doma, kot tudi starejši iz bivalnega okolja.

Društvo upokojencev Jesenice, je prostovoljno, samostojno, interesno, nestrankarsko in humanitarno združenje upokojenk in upokojencev. Pravna podlaga za delovanje društva so pravila društva, ki so bila sprejeta na občnem zboru 5. marca 2010 leta. V DU Jesenice so vključeni upokojenci iz mesta Jesenic in obmestnih naselij-krajevnih skupnosti Hrušica, Blejska Dobrava in Planina pod Golico. Do konca decembra 2010 je bilo v društvo včlanjenih 1056 članov.

Obveščamo vas, da je naša Župnijska Karitas Koroška Bela s 1. novembrom 2009 pričela s samostojno karitativno dejavnostjo, ki vključuje tudi razdeljevanje prehrambenih paketov.

Pomoč bomo nudili krajanom Koroške Bele, Slovenskega Javornika in Javorniškega Rovta, zato smo prosilce s tega področja že prevzeli od Župnijske Karitas Jesenice.

Naši prostori so v stavbi ob župnišču na Koroški Beli, Gorska pot 2, kjer je tudi uradni sedež naše Župnijske Karitas.

Uradne ure za prosilce bodo vsako prvo sredo v mesecu popoldne od 16.00 do 18.00 ure.
Datum in ura razdeljevanja prehrambenih paketov bosta vsakič objavljeni posebej nekaj dni pred delitvijo na oglasni deski na Cankarjevi cesti 17.

Področje dela, ki ga pokriva župnijska Karitas Koroška Bela

• razdeljevanje prehrambenih paketov
• obiski in pomoč ostarelim,
• letno srečanje bolnikov, invalidov in ostarelih v župniji.

Na Gorenjskem delujemo na področju dela z najtežje zaposljivimi in socialno ogroženimi že dobro desetletje.

Specifika regije in še posebej Jesenic je narekovala ustanovitev nepridobitne, nevladne organizacije, ki smo jo poimenovali Zavod Jelša - Center za izobraževanje, usposabljanje in rehabilitacijo. Zavod smo locirali na Jesenicah, Cesta železarjev 8.

Zavod Jelša uspešno dela že peto leto in sicer na področju zaposlovanja. V njegovem okviru potekajo programi zaposlitvene rehabilitacije, za katere smo pridobili koncesijo Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Uspešno sodelujemo z Zavodom RS za zaposlovanje, Zavodom za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, z Občino Jesenice, Centri za socialno delo, povezujemo se z zdravstveno službo.

V preteklih letih se je stanje brezposelnosti popravilo, žal tega ne moremo zaslediti v kategoriji težko zaposljivih, ki se zaradi različnih vzrokov ne zmorejo vključevati na trg dela.

Naše delo je konkretno individualno delo s posameznikom, prilagojeno njegovim specifičnim potrebam in zahtevam; kar v praksi pomeni obisk na domu, v družini, pri osebnem zdravniku, če ga posameznik ima, sicer to uredimo, z njegovim soglasjem, sami, specialistu, terapevtu, socialnem delavcu…Če imamo v obravnavo vključene mladostnike, skupaj z njim, ne namesto njega, urejamo, če tega ne zmore samostojno, vse potrebno za dokončanje šolanja, vpis, prekvalifikacijo…ves čas pa poteka dejavno vključevanje v delovno okolje.

Poseben poudarek pri našem delu namenjamo tesnemu povezovanju z delodajalci ter vzpostavitvi aktivne mreže, ki omogoča ne le pridobivanje delovnih izkušenj na različnih delovnih mestih temveč tudi pripomore h kar najustreznejšemu načrtu poklicne kariere posameznika.
Prednost tovrstnega pristopa v procesu integracije je posamezniku ob intenzivnem spremljanju njegovega “case managerja” na konkretnem delovnem mestu omogočiti vzpostavitev samostojnosti, samoiniciativnosti, ustreznih delovnih izkušenj, vztrajnosti in vzdržljivosti, odgovornega sodelovanja v delovnem teamu.

Poudariti pa je treba, da se lahko posamezniki, ki se kljub naši pomoči in posredovanju ne vklopijo v delovno okolje lahko vrnejo v naše programe, kjer iščemo naprej primernejše rešitve. Prav zato je pomembna redna spremljava udeležencev v delovnem okolju, da lahko sproti rešujemo nastale težave še preden pride do najhujšega – to je do prekinitve delovnega razmerja.

Društvo Vzgon se predstavi

V letu 2007 smo ustanovili društvo Vzgon - društvo za psihološko ravnovesje, kvalitetne odnose, uspešno vzgojo in ustvarjalnost, s sedežem na Jesenicah. V društvu se združujemo strokovni in laični delavci z namenom nuditi pomoč posameznikom, družinam in skupinam pri vzpostavljanju, ohranjanju in izboljšanju kvalitete življenja v vseh obdobjih.

Skupaj premagajmo stisko

Današnji tempo življenja povzroča mnoge stresne situacije, ki se kopičijo in vse prepogosto se zgodi, da jim posamezniki niso več kos. Posledice tega so psihične stiske, zmanjšana delovna sposobnost in pogoste odsotnosti z dela, kar nedvomno predstavlja resen problem za ožjo in širšo lokalno skupnost. Vse to pa lahko ob pravočasni in ustrezni strokovni pomoči preprečimo ali vsaj ublažimo.
V društvu že od samega začetka našega delovanja izvajamo program »SKUPAJ PREMAGAJMO STISKO«, ki je namenjen osebam s težavami z depresijo ali anksioznostjo (občutja tesnobe in strahu), pa tudi drugim, ki zaradi osebne stiske želijo strokovno psihološko pomoč. V okviru tega programa strokovni delavci (psihologi) z ustreznimi psihoterapevtskimi znanji izvajajo individualno pomoč ob psihični stiski (svetovanje in psihoterapijo). Finančno je program delno podprt s strani občine Jesenice in Občine Kranjska Gora in se za občane obeh občin izvaja brezplačno. Eno osnovnih vodil našega društva je namreč solidarnost. S takim pristopom želimo omogočiti strokovno pomoč tudi tistim posameznikom, katerim je zaradi finančnih omejitev psihoterapija in podobna oblika pomoči nedostopna.

Zaposlitveni center ŠENTPLAVŽ

V mesecu decembru 2006 je Šent, Slovensko združenje za duševno zdravje na Jesenicah odprl svoj prvi zaposlitveni center z imenom ŠENTPLAVŽ. Zaposlitveni center s svojim delovanjem zagotavlja zaščitena delovna mesta invalidom, ki zaradi invalidnosti dosegajo od 30 - 70% pričakovanih delovnih rezultatov, in zaposlovanje invalidov izključno na teh zaščitenih delovnih mestih. Gre za invalide, ki se zaradi invalidnosti in preostale delovne zmožnosti glede na svoje zdravstveno stanje ne morejo zaposliti v običajnih delovnih okoljih in ne v invalidskih podjetjih.

Dejavnosti zaposlitvenega centra so

• zaposlovanje invalidov na zaščitenih delovnih mestih
• iskanje, ustvarjanje, ohranjanje zaščitenih delovnih mest
• zagotavljanje programov, ki vsem zaposlenim invalidom zagotavljajo stalno in neprekinjeno delo

Osnovna dejavnost društva je omogočiti svojim članom čim lepše življenje, da izkoristijo svojo pravico do neodvisnega in samostojnega razvoja in vključitve v družbo. Društvo organizira razna družabna srečanja, na katerih so velikokrat prisotni tudi strokovni delavci, delavnice, predavanja za svojce ter tudi letovanja.

Program dela

• ustvarjalne delavnice na likovnem, glasbenem in športnem področju,
• organizacija in izvedba izleta za otroke in starše,
• organizacija in izvedba spomladanskega druženja za otroke in starše,
• novoletno srečanje otrok in staršev z obdarovanjem,
• vikend seminar za družine,
• mesečna srečanja,
• pomoč družinam,
• organizacija letovanja za člane.

Društvo Sonček Zgornje Gorenjske - Društvo za cerebralno paralizo je neprofitno, prostovoljno in samostojno invalidsko društvo, ki združuje otroke in odrasle s cerebralno paralizo, njihove starše in vse, ki želijo prispevati svoj delež za čimbolj samostojno, neodvisno in ustvarjalo življenje oseb s cerebralno paralizo. Z njihovimi akcijami združujejo vse, ki imajo potrebe njihovih storitev kot vse, ki želijo sodelovati in prispevati svoj delež pri vključevanju invalidov v običajno življenje.

Za svoje člane organizirajo različne SONČKOVE delavnice. V poletnem času osebam s posebnimi potrebami pomagajo z vključitvijo v obnovitveno rehabilitacijo in zdravstveno terapevtsko kolonijo ter letovanje v Simonovem zalivu in zdravilišču. Poseben poudarek namenjajo terapevtskemu plavanju po metodi Halliwick. Seveda pa jim nudijo možnost rekreativnega plavanja v Osnovni šoli Tone Čufar na Jesenicah, Leku d.d. Kranjska Gora, Vodnem parku v Bohinju ter v poletnih mesecih na Kopališču na Jesenicah in Radovljici. Nadaljevali bodo s terapevtskim jahanjem oziroma hipoterapijo na Hipodromu v Lescah. V novoletnem času organizirajo novoletno srečanje z obdaritvijo njihovih najmlajših.

Zaradi izrednega zadovoljstva njihovih članov bodo tudi v letošnjem letu organizirali tridnevni tabor. Mladostnikom in odraslim osebam pomagajo pri vključevanju na razna športna tekmovanja ( namizni tenis, bocca, pikado, šah ), poleg tega za osebe s cerebralno paralizo iz Slovenije organizirajo družabno srečanje s tekmovanjem v pikadu za prehodni pokal župana Občine Žirovnica. Na sedežu društva potekajo treningi pikada in šaha. Na želje družin organizirajo različne okrogle mize in tematske večere. Osebam s posebnimi potrebami pa skušajo preko različnih ustanov pomagati s pravnimi in drugimi nasveti. Organizirajo vsakoletni enodnevni izlet v neznano. Povezujejo se z nevladnimi organizacijami in društvi s tem pa osebam s posebnimi potrebami pripomorejo vključitev v normalno življenjsko okolje. Nadaljujejo z ustanovitvijo bivalne skupnosti na Jesenicah za osebe s posebnimi potrebami.

Več

• Poročilo o ekskurziji v Bohinju
• Poročilo o enodnevnem izletu v Belo krajino
• Poročilo o ogledu Brestovice pri Komnu in Brstovske šparglijade
• Poročilo o prireditvi ob dnevu žena, materinskem dnevu in 40. mučenikov
• Poročilo o 14. februarju - Valentinovo
• Poročilo o tekmovanju v šahu
• Poročilo o družabnem srečanju s tekmovanjem v pikadu ter piknikom
• Poročilo o ogledu gradu Snežnik in muzeja Cerkniškega jezera
• Poročilo o izletu v Vipavo
• Poročilo o Prazniku kostanja
• Poročilo o Prazniku kozjanskega jabolka
• Obisk Ljubljane z ogledom ljubljanskega gradu
• Poročilo o obisku palačinkarne na Jesenicah

Prav besede Metke Klevišar, dr. med., naše ustanoviteljice, so nas leta 2000 spodbudile, da smo ustanovile na Jesenicah iniciativni odbor za ustanovitev območnega odbora hospic za zgornjo Gorenjsko. Po dveh letih dela, ko je bilo potrebno na raznih predavanjih predstaviti delo hospica, "usposobiti" prostovoljke in pridobiti ustrezne prostore, je bil po sklepu upravnega odbora Slovenskega društva hospic Ljubljana ustanovljen Območni odbor zgornja Gorenjska s sedežem na Jesenicah. Na krajši otvoritveni kulturni slovesnosti smo 9. maja predstavili delo hospica.

Drugo leto bomo praznovali 10. obletnico obstoja. Prostovoljci se srečajo vsako leto in takrat prejmejo najzaslužnejši priznanje.

Dejavnost društva

• Spremljanje umirajočih bolnikov in svojcev,
• Spremljanje žalujočih,
• Detabuizacija; predstavitev in prodaja knjig, ki jih izdaja SLOVENSKO DRUŠTVO HOSPIC
• Žalovanje otrok in mladostnikov; Tabor za žalujoče otroke - TABOR ZA LEVJESRČNE
• Zagovorništvo bolnikov

Nacionalno združenje za kakovost življenja je društvo, ki deluje v javnem interesu na področju zdravstvenega in socialnega varstva. Je neprofitno, nevladno in socialno humanitarno društvo. Ozara deluje na področju skrbi za duševno zdravje v Sloveniji. Programi so namenjeni ljudem z dolgotrajnimi težavami v duševnem zdravju po njihovem zdravljenju v psihiatričnih ustanovah in ljudem v duševni stiski. S programi želijo aktivno prispevati k razvoju in uveljavitvi služb skupnostne skrbi v Sloveniji. Dejavnosti društva se izvajajo na celotnem področju Slovenije. Ozara sodeluje z mnogimi domačimi in tujimi strokovnimi službami, različnimi ustanovami, nevladnimi organizacijami in posamezniki.

Ozara se zavzema za človeka, za človekove pravice in dostojanstvo, za njegov razum. Uporabniku nudi pomoč pri učenju spretnosti v življenjskem okolju, nudi mu oporo v življenjskem okolju in mu pomaga pri iskanju tistih načinov zadovoljevanja potreb, ki mu najbolje omogočajo vključevanje v skupnost. Ozara si prizadeva za preprečevanje psihičnih ovir in socialnega izključevanja. V sodelovanju z uporabniki in svojci si prizadevajo, da bi uporabnikom zagotovili najhitrejšo vključitev v družbo.

Cilji in naloge

Aktivno sodelovanje uporabnikov, svojcev in strokovnih delavcev je potrebno še nadalje spodbujati; cilj je mreža, ki bo pokrivala področje podpore in ustanov, hkrati pa mora ustrezati individualnim potrebam in zahtevam ljudi, ki potrebujejo pomoč. Ena izmed glavnih nalog je integracija v socialno strukturo in s tem povezano ustvarjanje potrebnih strukturnih in družbenih predpostavk. Zato smatrajo informiranje javnosti o psihičnih ovirah, o njihovih družbenih koreninah in njihovih posledicah kot družbeno politično nalogo.

Društvo šteje 430 članov iz vseh občin Gorenjske. Uradne ure za območje Jesenic imajo vsak drugi četrtek v prostorih KS Sava med 15. in 17. uro. Ukvarjajo se z vključevanjem slepih in slabovidnih v programe za premagovanje težav pri vsakdanjih opravilih, nudijo pomoč pri nabavi tehničnih pripomočkov (lupe, govoreče ure, govoreči termometri), člane seznanjajo s programi ohranjevanja zdravja in z možnostmi vključevanja v fonoteko. S posredovanjem prve socialne pomoči člane seznanijo z vsemi možnosti, ki jih imajo ob izgubi vida.

Klub za samopomoč kasneje oslepelim se sestaja vsake tri tedne v Kranju in ob tej priložnosti organizirajo prevoz članov iz Jesenic.

Program dela

Prva socialna in osebna pomoč slepim in slabovidnim osebam, organiziranje tečajev mobilnosti in orientacije, pomoč kasneje oslepelim slepim in slabovidnim osebam, pomoč starejšim osebam z okvaro vida, opismenjevanje odraslih slepih v brajevi pisavi, računalniško opismenjevanje slepih in slabovidnih oseb - začetni tečaj, svetovanje in usposabljanje slepih in slabovidnih oseb za uporabo tehničnih pripomočkov, pomoč družini s slepim in slabovidnim članom z dodatnimi motnjami v telesnem in duševnem razvoju, nudenje finančne in materialne pomoči socialno ogroženim slepim in slabovidnim osebam, pomoč pri zaposlovanju slepih in slabovidnih oseb, osebna asistenca in nega slepih in slabovidnih oseb, usposabljanje slepih in slabovidnih oseb za gospodinjstvo, samourejanje in ročna dela, organiziranje in usposabljanje slepih in slabovidnih oseb za življenje v bivalnih skupnostih, organiziranje skupine za samopomoč pri preprečevanju socialne izključenosti, organiziranje skupin za sosedsko pomoč, organiziranje skupine za dopolnilno pomoč pri šolanju slepih in slabovidnih...