Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Kohezijskega sklada
Ministrstvo za kulturo je na predlog Koordinatorja varstva nesnovne kulturne dediščine 15. junija 2020 v Register nesnovne dediščine kot novo enoto vpisalo vpisalo Vleko ploha, ob enoti pa je kot nosilca dediščine vpisalo Neformalno združenje fantov na Koroški Beli oziroma t. i. Fantovski klub Koroška Bela.
Vleka ploha ali ploharija je pustna šega, ki simbolizira poroko in jo v pustnem času uprizarjajo v krajih, kjer se v predpustnem času ali v preteklem letu ni poročilo nobeno dekle. Ohranila se je v nekaterih vaseh na Gorenjskem, Štajerskem in Koroškem, na Jesenicah, natančneje na Koroški Beli, jo vsako leto izvajajo domačini s Koroške Bele, združeni v t. i. Fantovski klub Koroška Bela.
Trenutno je v Register sicer vpisanih 82 enot in 233 nosilcev nesnovne kulturne dediščine. Že lani je bilo npr. v register kot enota nesnovne kulturne dediščine vpisano Streljanje z možnarji in ob enoti kot nosilec evidentirano Kulturno društvo Možnar Koroška Bela, ob enoti pritrkavanje je bil evidentiran nosilec Neformalna skupina pritrkovalcev na Koroški Beli, ob enoti Godbeništvo pa je bilo kot nosilec evidentirano Kulturno društvo Pihalni orkester Jesenice - Kranjska Gora.
O vleki ploha na Koroški Beli je v Registru nesnovne dediščine zapisano:
Ploh, t.i. brino, na Koroški Belo podrejo na pustno nedeljo v »srenjski gmajni« nad vasjo. Brino podirajo ročno, z ročno žago »amerikanko«. Nato jo obelijo, pustijo ji le zelen vrh. Ploh zvlečejo na začetek trase, ki je nad vasjo. Tam ga tudi pazijo ali »vahtajo« do pustnega torka. Pred vleko ploha dekleta, ki postavijo »šrango«, ploh okrasijo s prepletenim smrečjem in trakovi.
Neporočeni fantje vlečejo ploh na pustni torek po starem nenapisanem scenariju. Na čelu sprevoda hodi fant s fantovskim praporom. Obeljeno drevo z ovenčanim vrhom vlečejo skozi vas s prvim delom voza ali sanmi (»posmojkami«) ročno, pomagajo si s cepini, sekirami in vrvmi. V vpregi je moški maskiran v vola, poleg pa sta gonjača, ki pokata z biči, včasih tudi po volu. Harmonikar navadno sedi na plohu. Vleko spremlja fant s krošnjo in fantovsko knjigo (od leta 1999 je pri vleki ploha nosil tudi slovensko zastavo). Šrango v vasi pripravijo dekleta. Ploh tako dolgo zadržujejo, da jim neporočeni fantje ponudijo odkupnino, ki jo plačajo s simbolnim denarjem. Ploh, ki so ga privlekli v vas, na dražbi prodajo. Gostija se plača iz denarja, ki ga fantje prejmejo na licitaciji ploha (s prodajo ploha). Sledi veselica.
Ob sprevodu so maškare in »firbci«. Med opravo so občasno prisotne tudi metle, ki pometajo s starim, »Ta slamnat fant« in sod »Gostilne pri grozdju«.
Od 60. let 20. stoletja so Begunjski in Bevški fantje po plohu pobrateni vaščani. Na pustni prireditvi Vleka ploha si v znak prijateljstva izmenjajo spominske trakove (»Panklne«). V preteklosti so v sprevod vleke ploha vključevali tudi konje. Sprevod so začeli s konjenikom, ki je nosil fantovski prapor (do vključno leta 1983). Sledili so mu vozovi z vpreženimi konji za prevoz muzikantov, sena ali vinskih sodov. S fotografij vleke ploha leta 1970 je razvidno, da je bila del sprevoda tudi kravja kočija z ženinom in nevesto ali pa s »Ta starim« in »Ta staro«, ki pa je kasneje ni bilo več.