Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Kohezijskega sklada

Namen Izvedbenega načrta je operacionalizirati izvajanje Regionalnega razvojnega programa Gorenjske 2007-2013, ki vključuje tri strateške cilje:

  • ustvariti gospodarsko dinamično Gorenjsko regijo, ki bo temeljila na vrhunskem znanju, modernih industrijah in turizmu;
  • razvijati kakovostno usposobljene in ustvarjalne ljudi/kadre;
  • ohraniti poseljenost alpske krajine ter čisto naravo ter zagotoviti zdrave, visoko kakovostne življenjske pogoje in povezano ter do drugačnosti strpno socialno skupnost.

Izvedbeni načrt Regionalnega razvojnega programa Gorenjske 2013-2015 se izdela zaradi uvrstitve projektnih predlogov na indikativno listo izvedbenega načrta, z namenom kandidiranja na javnem pozivu za posredovanje vlog na javni poziv za predložitev vlog za sofinanciranje operacij iz naslova prednostne usmeritve »Regionalni razvojni programi« razvojne prioritete »Razvoj regij« OP krepitve regionalnih razvojnih potencialov 2007-2013 za obdobje 2013-2015.

Osnova za izdelavo izvedbenega načrta je Javno povabilo za sofinanciranje priprave izvedbenih načrtov regionalnih razvojnih programov za obdobje 2013-2015 (Ur. l. RS., št. 104/13 z dne 13. 12. 2013) ter Povabilo k predložitvi projektnih predlogov za izdelavo izvedbenega načrta regionalnega razvojnega programa za obdobje 2013-2015 z dne 18. 12. 2013 (http://www.bsc-kranj.si/index.php?t=news&id=756), namenjeno gorenjskim občinam in ostalim upravičencem.

Konkretno pravno podlago za sprejem Stanovanjskega programa občine daje 156. člen Stanovanjskega zakona, ki določa, da občinski stanovanjski program sprejme občinski svet. V njem se na podlagi načel nacionalnega stanovanjskega programa konkretizira stanovanjska politika občine. Stanovanjski program sam po sebi ne more razrešiti nakopičenih problemov, ki so v prvi vrsti povezani s fiskalnimi instrumenti. Vendar pa sprejeta vizija, podprta s prostorskimi dokumenti in ukrepi, ter rednim pritokom finančnih sredstev dolgoročno omogoča izboljšanje ne samo stanja stanovanjskega fonda v občini Jesenice oz. življenjskega standarda prebivalcev, temveč tudi razvoj občine Jesenice kot celote.

S to novelacijo v letu 2008 sprejetega Stanovanjskega programa Občine Jesenice za obdobje 2008 – 2014 želimo opraviti pregled izvedenega glede na zastavljene cilje. Prav tako smo cilje, programe in usmeritve v razvoju stanovanjskega gospodarstva območju Občine Jesenice, prilagodili trenutnim gospodarskim razmeram in Nacionalnemu stanovanjskemu programu (2012-2021), ki je sicer na državni ravni še v pripravi.

Občina Jesenice usmerja del svojih prizadevanj tudi v izboljšanje razmer za igro otrok. Prav igra je namreč v zgodnjem obdobju človekovega razvoja izrednega, celo ključnega pomena za kvaliteten telesni, duhovni in socialni razvoj otrok oziroma ljudi, za razvoj oziroma krepitev njihovih zaznavnih, motoričnih, mentalnih, socialnih sposobnosti, ki vplivajo na njihovo kasnejše uspešno vključevanje v družbo.

Namen Programa urejanja in vzdrževanja otroških igrišč v lasti in upravljanju Občine Jesenice je izdelava podlage, ki bo na osnovi prostorskih danosti v občini, potreb in želja, trenutnega stanja otroških igrišč ter razpoložljivih finančnih sredstev Občine Jesenice, temelj za prostorsko načrtovano, ekonomsko upravičeno in vsebinsko smiselno gradnjo otroških igrišč.

OPVO vključuje usmeritve za razvojno politiko občine na področju varstva okolja, vse za namen doseganja trajnostnega razvoja občine. OPVO služi kot osnova za strateške, politične, razvojne, investicijske in prostorske dokumente občine. Osnova za OPVO je bilo Poročilo o stanju okolja, ki ga je občina Jesenice izdelala v februarju 2010. Na osnovi poročila o stanju okolja so bili določeni oziroma identificirani glavni pereči okoljski problemi občine Jesenice.

Prebivalci Potokov, Koroške Bele, Blejske Dobrave, Kočne, Podkočne in Lipc so se na predlog Občine Jesenice odločili za uvajanje projekta CRPOV, ker se zavzemajo za ustreznejši razvoj svojega kraja in višjo kvaliteto življenja. Njihovi motivi se kažejo v naslednjem:
 

  • Trženje naravne in kulturne dediščine: prebivalci se zavedajo naravnih lepot in danosti, ki jih obkrožajo in so pripravljeni združiti in aktivirati vse razpoložljive potenciale in kreirati celovit turističen produkt na osnovi naravne in kulturne dediščine.
  • Razvoj kmetijstva in podeželja s poudarkom na razvoju dopolnilnih dejavnosti: Na eni strani gre za ohranjanje malih kmetij z dopolnjevanjem proizvodnje in predelave v smeri čim večje finalizacije izdelkov, na drugi za trženje produktov preko turistične ponudbe (kolesarske in pohodniške poti, tematske poti, rekreacijsko območje za lokalno prebivalstvo).
  • Posodobitev osnovne infrastrukture, kar bo omogočilo višjo kakovost bivanja.
  • Ohranitev in varovanje krajine ter povečanje privlačnosti prostora
  • Povečanje možnosti za delo in bivanje zlasti mladih
  • Zagotavljanje pogojev za kakovostno bivanje (rekreacijske površine, objekti za izvajanje društvene dejavnosti, ipd.)
  • Zagotavljanje pogojev za razvoj malega gospodarstva in storitvenega sektorja.

Temeljni razvojni motiv je najbolj izražen v trženju obstoječe in možne ponudbe iz dejavnosti turizma na podeželju ter predelave kmetijskih produktov, kar naj bi zagotavljalo dodaten vir zaslužka in višjo kvaliteto življenja.