V torek so po poletnih počitnicah vrata spet odprle šole. Vsi učenci in dijaki so se vrnili v šolske klopi in se ponovno srečali s sošolci. V šolo je vstopila tudi nova generacija prvošolcev, s čimer so najmlajši šolarji stopili na pot izobraževanja in naredili pomemben korak v življenju. Učitelji in šolski delavci so se potrudili, da je prvošolcem, njihovim staršem in bližnjim (ter vsem ostalim) prvi šolski dan ostal v čim lepšem spominu.

Na prvi pogled se morda res zdi, kot da je bil tudi letošnji prvi september povsem običajen prvi september in da je bil začetek novega šolskega leta enak prejšnjim. Vendar nista bila enaka. Razlog je v nevarnem virusu, ki je pred pol leta bistveno spremenil naša življenja in ima še vedno močan vpliv na življenje v družbi. Pomembno bo zaznamoval tudi šolsko leto, ki se je ravnokar začelo.

Ob izvajanju preventivnih ukrepih države in ustanov, ki skrbijo za javno zdravje, se je življenje precej spremenilo. Po dveh mesecih je bila maja preklicana epidemija in zdelo se je, da se življenje spet lahko začne vračati na stare tirnice. V takšnem prepričanju je minilo tudi poletje. Zdaj se z novo rastjo števila okuženih v Sloveniji izkazuje, da so bila pričakovanja strokovnjakov o drugem valu širjenja okužbe upravičena. Z virusom bomo, očitno, morali živeti naprej.

A bolj kot dejstvo, da bo treba živeti z virusom, skrb zbujajo druge posledice. V zadnjega pol leta se je bistveno spremenilo družabno življenje. Večina šolarjev in dijakov je bila od marca doma in so se izobraževali drugače, kot s(m)o bili vajeni – na daljavo. Tudi kulturnih prireditev je bilo zanemarljivo malo, (redki) športniki so nastopali pred praznimi tribunami, tudi novi častni občanki mag. Rini Klinar in ostalim prejemnikom zaradi znanih okoliščin občinskih priznanj nismo podelili, če omenimo le nekatere najbolj izpostavljene primere iz našega okolja.

Mladi hodijo v šolo predvsem zaradi znanj, ki jih pridobivajo. Šolniki in strokovnjaki opozarjajo, da je za mlade zelo pomembno tudi druženje s sovrstniki, saj na ta način pridobivajo različne veščine, ki jim omogočajo socializacijo v družbo.

Družbeno skupnost pomembno oblikujejo odnosi med ljudmi. Prav tvorni odnosi so omogočili občuten napredek človeške civilizacije. Zdaj, ko se stiki med posamezniki bistveno omejujejo (navkljub izjemnemu razvoju informacijske tehnologije), se odnosi v skupnosti spreminjajo, spreminja se tudi družba.

Na koncu 20. stoletja in na začetku 21. stoletja smo živeli v obdobju, ki ga je zaznamoval individualizem. Virus, ki vpliva na odnose v družbi in omejuje stike ter odnose med ljudmi, omenjeni individualizem ob vstopu v tretje desetletje 21. stoletja še poglablja. S tem se povečujejo razlike med posamezniki, ločnica se poglablja med razvitimi in nerazvitimi, izobraženimi in neizobraženimi, revnimi in bogatimi. Pomembno se mi zdi, da se tega zavedamo.

Mladi so prihodnost vsake družbe. V času šolanja zato ne smejo biti prikrajšani za spoznavanje šolskih vsebin na primeren način in za pridobivanje socialnih veščin. Oboje je namreč temelj za njihov osebn(ostn)i razvoj in za razvoj družbenih skupnosti.

Prepričan sem, da se zavedamo pomena našega skupnega in usklajenega delovanja pri preprečevanju širjenja nevarnega virusa. Le če bo širjenje virusa omejeno, se bodo mladi lahko normalno šolali, se razvijali in tlakovali napredek družbe, tudi v naši občini.

Vsem učencem in dijakom ob vstopu v novo šolsko leto želim, da pridobijo čim več uporabnih znanj, ki jim bodo razširila obzorja in da kljub spremenjenim okoliščinam ob pojavu koronavirusa uspešno razvijajo koristne socialne veščine. Verjamem tudi, da se bodo učitelji potrudili po najboljših močeh in na ta način mladim tlakovali pot v prihodnost.