Sodobni svet je močno prepleten in soodvisen, tako da ima lahko vsaka sprememba širok vpliv na življenje in različne dejavnosti. Tako je odstop predsednika vlade Marjana Šarca povzročil kar nekaj skrbi in zadreg na ravni nacionalne politike. Vplivov oziroma posledic padca vlade se ne moremo izogniti niti na lokalni ravni, tudi na Jesenicah.

Eno najbolj zahtevnih vprašanj, s katerimi se že precej časa soočamo v občinski upravi, je prav gotovo vprašanje ravnanja z odpadno embalažo, ki se kopiči tik ob odlagališču na Mali Mežakli. Država rešitve (postavitev sežigalnice) še nima in jo mora poiskati razmeroma hitro. Padec vlade pospeška tej dejavnosti zagotovo ni dal, zato imamo dodatne skrbi tudi na Jesenicah.

Občinski svet bo na seji prihodnji teden ponovno obravnaval predlog uskladitve cen komunalnih storitev podjetja Jeko. Vprašanje uskladitve cen, ki bo zaposlovalo lokalno politiko, nekaj časa že zaposluje občinsko upravo, tema pa je brez dvoma zelo pomemba tudi za naše občanke in občane.

Za začetek si poglejmo nekaj dejstev. Dejstvo je, da se cene komunalnih storitev že nekaj let niso uskladile in da smo predolgo odlašali s tem, da bi to neprijetno vprašanje prišlo pred odločevalce. Dejstvo je tudi, da se je v tem obdobju dograjevalo komunalno (kanalizacijsko, vodovodno) omrežje in se je s tem povečevala vrednost tega omrežja. Dejstvo je, da podjetje Jeko na posameznih področjih, kot so oskrba z vodo, kanalizacija, čiščenje odpadnih voda, urejanje javnih površin, ne posluje pozitivno (do 2017 so imele posamezne dejavnosti izvajanja obveznih gospodarskih javnih služb varstva okolja pozitiven rezultat poslovanja, a je to zagotavljalo usklajevanje višine cen leta 2014 in 2016, od 2018 dalje pa je rezultat poslovanja negativen). Dolgoročno to seveda ni sprejemljivo in je treba ukrepati. Povišanje cen ni priljubljen ukrep, a je nujen; zavedamo se tudi, da vsak tovrstni ukrep ne more biti sprejet z naklonjenostjo. Res pa je še, da podjetje Jeko znosen končni finančni rezultat ustvarja na račun hitre(jše)ga zapolnjevanja deponijskega prostora na Mali Mežakli. Dolgoročno lokalni skupnosti to ni v korist.

S plesnimi koraki in v dobri družbi smo tudi na Jesenicah vstopili v novo leto. Prehod v novo leto smo izkoristili za pregled opravljenega dela v lanskem letu, nekoliko bolj ležerni praznični dnevi pa so nam omogočili, da smo začutili nekaj zadovoljstva po opravljenem delu v lanskem letu.

Prvi delovni dan v novem letu se je praznično vzdušje in ležerno obdobje nepreklicno končalo, hkrati je nastopil čas za snovanje načrtov, postavljanje ciljev, razdelitev nalog med sodelavce v občinski upravi. Še naprej ostaja eden najpomembnejših ciljev mojega delovanja spodbujanje sodelovanja in povezovanja v lokalni skupnosti ter krepitev odnosov med občankami in občani na eni strani ter Občino Jesenice na drugi.

Eden od ciljev, ki je pred nami v tem mandatu in se ga bomo s sodelavci lotili v letošnjem letu, je vzpostavitev participativnega proračuna, to je soodločanja občanov o porabi dela proračunskih sredstev. Odločitev Občinskega sveta, ki je na decembrski seji ob obravnavi proračuna odločil, da v proračunu za letošnje leto ne potrdi predvidenih sredstev za financiranje izvedbe aktivnosti za uvedbo participativnega proračuna, me je neprijetno presenetila.

V matematiki je ena plus ena vedno lahko le dve, medtem ko je v družbenih (in političnih) odnosih ena in ena lahko tudi več kot dve. Verjamem, da je mogoče politiko voditi tako, da pri seštevanju posameznih elementov dobimo višji rezultat.

Skupaj smo močnejši, je znani rek, ki se ga rad spomnim pri županskem delu v Občini Jesenice. Na ta način se ustvarja tudi družbena kohezivnost, družbena dodana vrednost, ustvarja se identiteta.

Z vprašanjem Kdo sem, Jeseničan? sem že večkrat izpostavil pomen identitete v naši lokalni skupnosti. Identiteta Jesenic povzema bistvene značilnosti našega lokalnega okolja. Na ta način se ustvarja edinstvena podoba našega okolja, po kateri se razlikuje od drugih.

Bistvene značilnosti naše skupne lokalne podobe je v zadnjih sedmih stoletjih brez dvoma najbolj izrazito opredelilo železarstvo. V zadnjih dobrih sedmih desetletjih je naša skupna podoba dobila pomemben temelj tudi v najhitrejšem ekipnem športu – hokeju.

Železarstvo – jeklarstvo še vedno bistveno zaznamuje našo lokalno podobo in bojazni, da bi se to spremenilo ni, medtem ko je hokej v zadnjih letih izpostavljen večjim tveganjem. Naloga lokalne skupnosti je, da tveganja omeji, če jih že ne more povsem izničiti.

V sredo je padel zastor na 32. Čufarjevih dnevih. Osrednja prireditev ljubiteljskih gledališč Slovenije in zamejstva je na oder Gledališča Toneta Čufarja privabila tiste ljubiteljske ustvarjalce, ki so v lanski sezoni na odre slovenskih gledališč (po oceni selektorja festivala) postavili najboljše predstave. Občinstvo na Jesenicah je tako tudi letos lahko uživalo v predstavah. Veseli nas lahko, da imajo Jesenice tudi zaradi Čufarjevih dni posebno mesto na slovenskem gledališkem zemljevidu.

Na prvi pogled bi se festival ljubiteljskih gledališč lahko zdel nepomemben. A se festival že lahko pohvali z dolgoletno in bogato tradicijo. Visoka kakovost predstav, ki so vključene v tekmovalni program Čufarjevih dni, vsako leto dokazujejo, da se je Čufarjevih dni upravičeno prijela oznaka Borštnikovo srečanje slovenskih ljubiteljskih gledališč. Na Jesenicah smo na to oznako ponosni.

Aktualna sodobnost je obdobje, ki je v ospredje postavilo posameznika. Čas, ki ga živimo, tako označujemo tudi kot obdobje individualizma. Jaz ali bolj po domače – »jest« predstavlja središče individualizma.

Omenjeni »jest« se kaže na različne načine. Tudi v prometu ga je mogoče opaziti. Vsi se vozimo po avtocestah in pogosto se zgodi, da se na prehitevalnem pasu naredi kolona, medtem ko na voznem pasu vozijo le redki avtomobili. Zdi se, kot bi se vozniki ne znali pravilno razporediti na avtocestnih voznih pasovih. Vendar v to dvomim, saj v avtošolah učijo, da je vozni pas pač vozni pas, prehitevalni pas pa je namenjen prehitevanju. Ampak danes, sodeč po opisanem pogledu na avtoceste, tako vsi le še prehitevamo. Ker se vsakomur posebej mudi in vsak razmišlja podobno, torej da moram »jest« čimprej pripeljati do cilja. In tako očitno razmišlja velika večina voznikov. Podobne primere iz prometa bi lahko našli praktično v vseh slovenskih mestih, najbrž pa tudi v tujini.

O 25. obletnici partnerstva med občinama Jesenice in Nagold (Nemčija) sem razmišljal že v prejšnjem Županovem kotičku. Po našem obisku imam veliko razlogov, da o partnerstvu in prijateljstvu razmišljam ponovno.

Odločitev občinskega sveta Občine Nagold, da enega od trgov v središču mesta poimenuje po Jesenicah, in velikem presenečenju, ki so nam ga s tem pripravili ob našem obisku, razumem kot zelo pomembno sporočilo. Z odločitvijo tamkajšnjega občinskega sveta namreč nismo bili vnaprej seznanjeni, organizatorji srečanja so nam namignili le, da nas čaka prijetno presenečenje. Nisem si mogel misliti, da lahko doživimo takšno presenečenje in s tem pomembno priznanje.

Občina Jesenice in občina Nagold iz Nemčije letos obeležujeta 25. obletnico pobratenja. Osrednja slovesnost, s katero bomo zaznamovali dolgoletno prijateljstvo med dvema občinama, bo jutri zvečer v Nagoldu. Z Jesenic se je v Nemčijo že odpravila številčna delegacija, ki bo sooblikovala pestro dogajanje ob tem jubileju.

Partnerstvo dveh mest je nastalo na podlagi srečanj fotografov iz Jesenic in Nagolda. Najbrž si udeleženci teh prvih srečanj niso predstavljali, da se bo njihovo sodelovanje razvilo v prijateljstvo med dvema občinama. Tako se zdaj lahko veselimo dobrih odnosov z Nagoldom, hkrati sem prepričan, da ima naše (mednarodno) sodelovanje še veliko priložnosti za nadgradnjo.

Prvi šolski dan in začetek novega šolskega leta je za nami. Z veseljem sem na prvi šolski dan obiskal osnovni šoli Koroška Bela in Prežihovega Voranca ter pozdravil učence, še posebej prvošolce. V priložnostnem nagovoru prvošolcem in njihovim staršem sem posebej izpostavil prometne zagate, s katerimi se zlasti ob jutranjih konicah srečujejo otroci in z njimi tudi starši. Zato sem starše prosil, naj svoje otroke v šolo, če se le da, pospremijo peš in naj jih na splošno spodbujajo, da hodijo peš ali uporabljajo druge oblike trajnostnega transporta (kolo, skiro, avtobus …).

Jeseniške osnovne šole so lepo umeščene v prostor tako, da večina učencev v največ desetih ali petnajstih minutah lahko pride do šole peš. Na ta način se zmanjša obremenitev cest z avtomobilskim prometom v neposredni okolici šol, hkrati se poveča varnost otrok. Za dosego tega cilja moramo svoje dodati vsi – in to skupaj. Prepričan sem, da mi ni treba posebej izpostavljati, da peš hoja pomeni večjo telesno aktivnost, kar pripomore k boljšemu splošnemu počutju in zmanjšanju zdravstvenih tveganj. K naštetemu lahko dodamo še ugotovitev, da manj avtomobilskega prometa pomeni tudi manj izpustov toplogrednih vplivov, s čimer vsi skupaj – in še enkrat poudarjam: vsi skupaj – dodajamo kamenček v mozaik ukrepov k omejevanju globalnega segrevanja ozračja.

Občinski proračun je eden najpomembnejših aktov v vsaki lokalni samoupravi in tudi na Jesenicah je tako. Te dni tako že zaključujemo pripravo osnutka proračuna za prihodnje leto, saj ga bo občinski svet obravnaval že na septembrski seji, hkrati bo osnutek tudi javno razgrnjen.

Gre za zahteven postopek, s katerim se kot župan srečujem prvič, medtem ko večina sodelavcev postopek pozna in tako kljub vsemu naloga v postopkovnem smislu ni prezahtevna. Precej bolj zahtevna je vsebinska priprava proračuna, saj je treba na eni strani upoštevati zakonske zahteve, na drugi dejanske potrebe v občini.

Pred časom sem že predstavil moj pogled na nekatere najpomembnejše prioritete občinskih naložb za prihodnje leto, zdaj, ko razmere poznam že precej bolje kot ob nastopu mandata, pa so se izkristalizirala najbolj problematična področja, ki jim v osnutku proračuna posvečamo več pozornosti.

Vprašanje odpadkov in smradu z Male Mežakle nas v občinski upravi zaposluje že od začetka mandata, v ponedeljek je na izredni seji o tem razpravljal tudi občinski svet. Poleg tega je bila izredna seja namenjena tudi obravnavi razmer v jeseniškem hokeju.

Da gre za pomembni temi na eni strani dokazuje kopica sklepov, ki jih je sprejel občinski svet, na drugi strani pa veliko zanimanje javnosti in tudi novinarjev.

Ocenil sem, da pobuda svetnikov za razpravo na izredni seji občinskega sveta o obeh tematikah izraža skrb članic in članov občinskega sveta glede izpostavljenih vprašanj. Hkrati smo v občinski upravi sklic seje ocenili tudi kot izraz nezaupanja do dela župana in občinske uprave, čeprav tudi na tem področju trdo delamo. Pri tem si želimo, da bi občinske svetnice in svetniki (pa tudi občani), če ocenijo, da nimajo dovolj ustreznih informacij, potrkali na naša vrata, kjer bi lahko dobili dodatna pojasnila in odgovore. Če bomo v prihodnje skupaj okrepili informiranje in dosegli boljšo informiranost svetnic in svetnikov ter občank in občanov, je eden od namenov izredne seje izpolnjen.

Kopičenje odpadkov ob odlagališču na Mali Mežakli in (občasno) širjenje smradu ostaja ena najbolj aktualnih tem v občini Jesenice. Kot smo že večkrat izpostavili se zaradi okoliščin, na katere nimamo vpliva (predvsem gre pri tem za ustavitev izvoza odpadkov iz Evrope na Kitajsko na začetku leta 2018), lokalna skupnost sama težko spoprijema s tem izzivom. Zato ponovno poudarjamo, da rešitev vprašanja, ki vključuje odvoz nakopičenih odpadkov z občinske parcele na Mali Mežakli na sežig ter odprava virov smradu, ni le v domeni lokalne skupnosti, ampak terja skupno ukrepanje Občine Jesenice na eni strani, koncesionarja na Mali Mežakli, podjetja Ekogor na drugi strani ob podpori državnih in drugih institucij.

V kampanji pred lanskimi lokalnimi volitvami sem predstavil volilni program in v njem izpostavil nekaj ključnih razvojnih usmeritev Občine Jesenice za prihodnje obdobje. V pol leta županovanja sem se seznanil s stališči političnih strank in list zastopanih v občinskem svetu o predlaganih razvojnih usmeritvah, podrobneje spoznal probleme, ki pestijo našo lokalno skupnost in prepoznal nekaj ključnih izzivov za prihodnje obdobje. Na tej podlagi je nastal seznam ukrepov oziroma prednostnih področij, ki se jim bomo posvetili pri pripravi občinskega proračuna za prihodnje leto.

Minuli konec tedna smo na Jesenicah in praktično po vsem svetu spremljali razplet finalne tekme nogometne lige prvakov. Množice navijačev po vsem svetu so spet dokazale, da je nogomet najbolj pomembna postranska stvar na svetu. Podobno je na Jesenicah najpomembnejša postranska stvar hokej.

Racionalne razprave o tem, zakaj je lahko šport tako pomemben, zakaj množice navijačev nestrpno pričakujejo tekme in se o tem pogovarjajo v neskončnih debatah, se veselijo ob uspehih svojih športnikov ali pa žalujejo za zamujenimi priložnostmi, je skorajda odveč. Lahko pa ugotovimo, da šport spremljajo čustva: tako smo bili na Jesenicah, na primer, že mnogokrat ponosni na uspehe naših hokejistov.

Za nami je izjemen konec tedna, ko smo lahko utrdili naše prepričanje, da imamo na Jesenicah veliko razlogov za ponos. Praznovanje 145. obletnice delovanja Pihalnega orkestra Jesenice-Kranjska Gora, ki so ga godbeniki in godbenice zaznamovali s slavnostnim koncertom v polni dvorani Gledališča Toneta Čufarja in s parado devetih prijateljskih pihalnih orkestrov iz Slovenije, Avstrije in Nemčije, je le nov dokaz za to. Ko k temu dodamo še zelo spodbudne besede ministra za kulturo mag. Zorana Pozniča, ki je bil na slavnostnem koncertu prijetno presenečen in zadovoljen ob visoki ravni glasbenega poustvarjanja orkestra, smo dobili še dodatno potrditev, da so naši občutki ponosa upravičeni.

Minister je v orkestru, ki na eni strani združuje izkušene godbenike, na drugi pa številne mlade glasbenike, prepoznal velik potencial, tudi za prihodnost orkestra. Hkrati je posredno pohvalil delovanje Glasbene šole Jesenice, ki mladim daje dobro podlago in kakovostno glasbeno znanje, s katerim nadaljujejo bogato tradicijo jeseniškega godbeništva.