Občina Jesenice po uspešno izvedenem pilotnem projektu ureditve potopnih ekoloških otokov v letošnjem letu nadaljuje z ureditvijo še nekaterih obstoječih otokov.

Občina izvaja postopek podelitve nove koncesije izvajanja mestnega potniškega prometa (v nadaljevanju MPP). Občinski svet je na svoji 4. redni seji dne 13. 4. 2023 sprejel nov odlok o koncesiji za opravljanje javnega mestnega prometa in posebnih linijskih prevozov šoloobveznih otrok na območju Občine Jesenice kateri predstavlja pravno podlago za podelitev koncesije. Samo izvajanje mestnega potniškega prometa se bo izvajalo na podlagi izdelanega predloga optimizacije mestnega potniškega prometa.

Predmet investicije je rekonstrukcija športnih in spremljajočih prostorov v obsegu 327 m2 neto površin ter dozidava 154 m2 neto šolskih površin. , itd.

Hermanov most je bil v takšni obliki, kot ga danes poznamo, zgrajen in odprt leta 1931. V tem obdobju je bil zgrajen tudi most čez Savo Dolinko v Gozd Martuljku, ki je po videzu podoben Hermanovemu. Ime je dobil po bližnji gostilni in trgovini pri Hermanu. Jeklenobetonska loka na obeh straneh z več vertikalami povečujeta stabilnost mostu in omogočata porazdelitev pritiska, ki ga ustvarja tovor. Na njegovem mestu je bil most vrisan že na najstarejših kartah Jesenic. Predhodniki Hermanovega mostu niso omogočili prehod tovornih in osebnih vozil.  

Stara Sava je bila z desnim bregom Save povezana že pred tem letom. V bližini fužine je dal Leopold Ruard leta 1824 zgraditi verižni most, ki ga je leta 1851 odnesla poplava. Leta 1904 je Kranjska industrijska družba v bližini železniškega mostu zgradila še most iz železa in lesa. Po poplavi leta 1926, ki je odnesla most čez Savo na Javorniku, se je povečal promet na tem mostu. Ker ga je vzdrževala le Železarna, je njegovo uporabo dovolila le svojim zaposlenim. Ta most so odstranili v 60. letih 20. stoletja, ko so gradili kisikarno. Ker je železarna prepovedala javni promet čez svoj most in ker ni bilo več mostu na Javorniku, so leta 1931 zgradili nov železobetonski most, danes Hermanov most.  

Več o mestu Jesenice tudi na spletni strani Gornjesavskega muzeja Jesenice

Občina Jesenice po uspešno izvedenem pilotnem projektu ureditve potopnih ekoloških otokov v letošnjem letu nadaljuje z ureditvijo še nekaterih obstoječih otokov.

Občina Jesenice je v letu 2018 pričela z izgradnjo in obnovo komunalne infrastrukture (fekalna kanalizacija s črpališčem in tlačnim vodom, vodovod, plinovod, cestna razsvetljava) in obnovo vozišča vključno z odvodnjavanjem na Cesti bratov Stražišarjev. Investicija je bila razdeljena na tri faze. Prva faza investicije je bila zaključena leta 2018, druga faza leta 2020, tretja faza, ki je obsegala ureditev celotne komunalne infrastrukture na odseku od podvoza pod železniško progo Jesenice – Ljubljana, do hišne številke Cesta bratov Stražišarjev 30a, pa leta 2021.

Občina Jesenice po uspešno izvedenem pilotnem projektu ureditve štirih potopnih ekoloških otokov v letošnjem letu nadaljuje z ureditvijo še nekaterih obstoječih otokov.

Glavni razlog za izvedbo investicijskega projekta oz. obravnavanih investicijskih in organizacijskih ukrepov v predmetnem javnem objektu (Vrtec Jesenice, enota Angelce Ocepek) je zmanjšanje porabe energije in s tem posledično stroškov energije, zagotovitev učinkovite rabe energije in zmanjšanje obremenitve okolja z emisijami CO2 in prašnimi delci. Razlog za izvedbo obravnavanih investicijskih in organizacijskih ukrepov je slabo stanje obravnavanega objekta oziroma pripadajočih energetskih sistemov, odsotnost ustreznega energetskega upravljanja, posledično njihova energetska neučinkovitost ter visoki stroški energije in vzdrževanja ter upravljanja predmetnih energetskih sistemov.  

WiFi4EU je pobuda Evropske unije za namestitev točk za dostop do brezžičnega interneta po vsej Evropi. Program v imenu Evropske komisije izvaja Izvajalska agencija za inovacije in omrežja (INEA).

Dandanes se veliko mladih kot tudi starejših ukvarja s hobiji tesno povezanimi z umetnostjo. Številni posamezniki sami izdelujejo nakit, oblikujejo izdelke iz umetnih mas, lesa in gline, se ukvarjajo s kvačkanjem, pletenjem, klekljanjem, šivanjem ter brušenjem stekla. Drugi radi poprimejo za čopič, svinčnik ali oglje, se posvetijo kiparstvu ter drugim najrazličnejšim ročnim spretnostim. Umetnost ne pozna meja, a vsak začetek zna biti težak. Veliko ljudi ne ve, da svoje izdelke ob ustrezno urejenem statusu lahko tudi prodaja. Ne vedo, kje bi svoje delo lahko predstavili, kako pokriti stroške razstave, kako si poiskati kupce ter povečati svojo prepoznavnost.

Veliko ustvarjalcev svojega potenciala tako ne zna izkoristiti oziroma ne ve, kako narediti prve korake na poti podjetništva.

Na Razvojni agenciji Zgornje Gorenjske smo v okviru mednarodnega projekta AlpFoodway ugotovili, da mlajše generacije zanima domača kulinarika, a je ne znajo več pripraviti. Na podlagi odlične izkušnje iz Rateč, kjer so bile izvedene medgeneracijske delavnice priprave tradicionalnih rateških jedi, želimo idejo razširiti na območje celotne zgornje Gorenjske. Naš cilj je, da se bo z znanjem priprave domačih jedi ohranjala naša nesnovna kulturna dediščina in, da bi bile naše aktivnosti dobra podlaga za uporabo doma pridelane oz. vsaj lokalne hrane. Hkrati so tovrstne delavnice tudi priložnost krepitve medsebojnih (medgeneracijskih) vezi znotraj in med jeseniškimi lokalnimi skupnostmi.

Občina Jesenice in Razvojna agencija Zgornje Gorenjske sta v letu 2020 sodelovali pri izvedbi projekta Pohodništvo v občini Jesenice, katerega glavni cilj je ohranjanje dobrih pogojev za pohodništvo v občini in ustvarjanje novih pohodniško-turističnih produktov. Pričujoče poročilo predstavlja aktivnosti, opravljene od 1. 1. 2020 do zaključka projekta, 30. 11. 2020
 

V okviru operacije Zelene rešitve je Občina Jesenice zaključila projekt ureditve vaškega jedra na Blejski Dobravi, in sicer je bilo novembra 2019 pridobljeno uporabno dovoljenje in izvedena primopredaja.

Občina Jesenice po uspešno izvedenem pilotnem projektu ureditve štirih potopnih ekoloških otokov v letošnjem letu nadaljuje z ureditvijo še nekaterih obstoječih otokov.

Predvidoma v mesecu avgustu se bodo pričela dela na novih petih lokacijah in sicer na Cesti Toneta Tomšiča 21d, Cesta maršala Tita 51, Ulica Staneta Bokala 8, Ulica Staneta Bokala 18 – 19 ter na Cesti Cirila Tavčarja 5. Gre za preureditev obstoječih ekoloških otokov, katerih obstoječi tip izvedbe je betonska podlaga na kateri so postavljeni potrebni zabojniki (papir, steklo, embalaža) in sicer tudi po več kosov za vsak namen, odvisno od gostote poseljenosti območja.

Občina Jesenice bo pristopili k  ureditvi obstoječih eko otokov in sicer najprej na lokaciji Cesta talcev 8 na Koroški Beli, za Gledališčem Toneta Čufarja na Jesenicah, na Cesti maršala Tita 3 in nasproti Integrala na Jesenicah. Gre za preureditev obstoječih ekoloških otokov, katerih obstoječi tip izvedbe je betonska podlaga na kateri so postavljeni potrebni zabojniki (papir, steklo, embalaža) in sicer tudi po več kosov za vsak namen, odvisno od gostote poseljenosti območja.

PlurAlps je projekt Urbanističnega inštituta Republike Slovenije, katerega namen je razvijati in spodbujati kulturo, ki je naklonjena sprejemanju priseljencev. Nosilec aktivnosti na območju občine Jesenice je Ljudska univerza Jesenice.

Občina Jesenice in Krajevna skupnost Blejska Dobrava želita urediti pločnik skozi naselje Kočna, vzdolž regionalne ceste R3-634/1104 Javornik-Gorje ( odsek od km 3.3+49 cca do km 4.0+12.5 cca ). Naselje Kočna se širi, peš prometa vzdolž državne ceste je vse več. Poleg ureditve pločnika je predvidena tudi obnova državne ceste, preureditev obstoječih avtobusnih postajališč v skladu s predpisi, ureditev odvodnjavanja (meteorna kanalizacija) in izgradnja fekalne kanalizacije za naselje Kočna (gravitacijski in tlačni vod).

S projektom je predvidena izgradnja kanalizacije za komunalno odpadno vodo, ki se bo navezala na obstoječe omrežje, ki se zaključuje na centralni čistilni napravi. S tem se bo povečalo število prebivalcev, ki so priključeni na sistem odvajanja in čiščenje komunalne odpadne vode, zmanjšale pa se bodo emisije v okolje (vode, tla). Cilj projekta je prispevati svoj delež k doseganju 98 % priključenosti na javno infrastrukturo za zbiranje, odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda.