Medijsko središče

Andraž Sodja

 

Krajevna skupnost Slovenski Javornik – Koroška Bela je prvi konec tedna v septembru praznovala svoj krajevni praznik, ki ga obeležujejo v spomin na pet talcev, ki jih je okupator 4. septembra 1941 ustrelil ob pokopališkem zidu na Koroški Beli.

V spomin na ta tragični dogodek so ob spomeniku talcem pripravili krajšo komemoracijo s polaganjem vencev v spomin in opomin na trpljenje krajanov med drugo svetovno vojno, saj je spomenik posvečen 147 padlim krajanom. Po polaganju vencev je sledila otvoritev fotografske razstave v razstavnem salonu DPD Svoboda na Slovenskem Javorniku. V imenu Občine Jesenice se je obeh dogodkov udeležila podžupanja Vera Pintar.

Osrednji del praznovanja praznika krajevne skupnosti se je odvijal v nedeljo, 6. septembra, in sicer z gasilsko mokro vajo na Koroški Beli in s tradicionalnim druženjem na Pristavi, ki se ga je v lepem vremenu udeležilo več kot 500 krajanov. V kulturnem programu je nastopil Pihalni orkester Jesenice-Kranjska Gora, za zabavo pa je poskrbel Hajni Blagne. Zbrane je pozdravila predsednica krajevne skupnosti Maja Otovič, med prisotnimi pa je bil tudi podžupan občine Jesenice Miha Rebolj. Otovičeva je izpostavila posebne dosežke minulega leta, kamor predvsem štejejo ureditev otroškega igrišča, ki ga bo Občina Jesenice odprla v kratkem, ni pa pozabila omeniti vseh prostovoljcev, ki so pri tem pomagali, saj je njihovo delo omogočilo, da so lahko kupili več igral. Med večjimi dosežki krajevne skupnosti je izpostavila še dokončanje projekta Trebež, kjer se v prihodnjem letu obeta celovita adaptacija območja Trebeža z izgradnjo kanalizacije in ostalih napeljav, za katerega je v teku že razpis za izbor izvajalca del.

Na tradicionalnem druženju na Pristavi so se krajani pomerili v različnih športih, predvsem pa so uživali v lepem vremenu. Manjkali niso niti možnaristi domačega kulturnega društva Možnar, ki so s poki petih možnarjev iznad Koroške Bele in Slovenskega Javornika do nadaljnjega pregnali vse temne oblake.

Planina pod Golico - Minuli konec tedna so v Planini pod Golico obeležili svoj krajevni praznik. Praznovanje so pričeli že v petek, in sicer z gasilsko vajo, na kateri so sodelovali prostovoljni gasilci PGD Planina pod Golico in PGD Javorniški Rovt. Zvečer so v prostorih krajevne skupnosti pripravili še kulturni program z odprtjem fotografske razstave Andreja Mavra. Prisotne sta pozdravila predsednica KS Planina pod Golico Nevenka Klinar in podžupan občine Jesenice Miha Rebolj.

Vrhunec praznovanja je bil v soboto, ko so na prireditvenem prostoru pri gasilskem domu pripravili veselico z že tradicionalnimi 13. kmečkimi igrami, na katerih se je pet ekip pomerilo v raznovrstnih kmečkih opravilih, od prenašanja sena v rjuhi, sestavljanja lojtrnika in drugih. Ob tem je potekala tudi polžja dirka, za zabavo pa je skrbel ansambel Topliška pomlad. V nedeljo pa so v cerkvi svetega Križa pripravili še praznično sveto mašo. Kot je pojasnila predsednica sveta krajevne skupnosti Nevenka Klinar, s praznikom krajevne skupnosti obeležujejo spomin na rudarski red grofov Ortenburških, ki nosi datum 24. avgust 1381, s tem dokumentom, ki je eden najstarejših tovrstnih dokumentov, pa je grof Friderik Ortenburški določil pravice in dolžnosti rudarjev v Planini pod Golico.

Tudi letos so se krajani krajevne skupnosti Podmežakla osmega avgusta ob krajevnem prazniku zbrali na tradicionalnem srečanju na Zakopu na Mežakli.

Krajani Podmežakle že vrsto let svoj krajevni praznik praznujejo na Zakopu na Mežakli, kjer je v več spopadih z okupatorjem umrlo deset borcev Narodno osvobodilne fronte. Tudi letos se je na Zakopu zbralo več kot 100 krajanov, med katerimi je vsako leto več mladih, ki so s krajšim kulturnim programom obeležili krajevni praznik, ki ga sicer praznujejo 10. avgusta. Zbrane je nagovoril predsednik sveta Krajevne skupnosti Podmežakla Aljoša Ulčar, ki je v nagovoru poudaril spomine na srečanja na Zakopu, ki se jih spominja še iz otroštva. »V zadnjih letih smo v krajevni skupnosti Podmežakla pridobili veliko, od kanalizacije in prenovljenih cest, ulične razsvetljave, urejenega športnega parka ...V teh časih, ko nas zmotijo malenkosti, je prav, da se spomnimo junakov, ki so življenje izgubili v borbi z močnejšim nasprotnikom. Odpor Podmežakle je bil tako močan, da so Nemci eno od ulic preimenovali kar v cesto banditov. Življenje pa vendarle ni preteklost, življenje je tukaj in zdaj, zato pustimo ob strani malenkosti in se zazrimo v prihodnost, zato vas vabim, da z nami delite ideje in želje,« je še povedal Ulčar.

Zbrane je nagovoril tudi župan Tomaž Tom Mencinger, ki je pozdravil krajane in poudaril pomen investicij, izvedenih v krajevni skupnosti, kljub težki gospodarski situaciji.

Predsednik območnega združenja borcev za vrednote NOB Aleksander Jernejc je povedal, da so ob 70. obletnici zmage nad fašizmom v sodelovanju z alpinističnim odsekom Planinskega društva Jesenice obnovili legendarni znak srpa in kladiva na skalnatem previsu Mežakle, v pripravi pa je tudi dokumentacija za obnovo partizanske bolnišnice na Mežakli, ki je bila prva partizanska bolnišnica na Gorenjskem.

Za kulturni program je poskrbela harmonikarica Marjana Komel in pevci s partizanskimi pesmimi. Dolgoletni predsednici sveta krajevne skupnosti Marini Kalan, pa so ob prazniku tudi podelili priznanje za dolgoletno delo v krajevni skupnosti. Kot običajno je bil za starejše krajane organiziran avtobusni prevoz, vsako leto pa se več krajanov do Zakopa odpravi peš.

V petek je Krajevna skupnost Plavž v Spominskem parku na Plavžu pripravila tradicionalno proslavo ob prazniku krajevne skupnosti, s katero počastijo spomin na prvoborce Mirka Roglja Petka, Cirila Tavčarja in Staneta Bokala, ki so se pred 74 leti med prvimi zoperstavili okupatorju. Proslavo v sproščenem vzdušju so z glasbo popestrili člani pihalnega orkestra Jesenice-Kranjska Gora in pevka Tajda Žnidaršič. Zbrane krajane je nagovorila predsednica krajevne skupnosti Plavž Ivanka Zupančič, ki je v nagovoru poudarila prizadevanja organov krajevne skupnosti in Občine Jesenice za dobro počutje vseh krajanov in številne izzive, ki čakajo krajevno skupnost.

Podelili pa so tudi priznanja krajevne skupnosti, ki sta jih letos za dolgoletno delo, prispevek pri razvoju, ugledu in sožitju krajevne skupnosti prejeli pedagoginja in dolgoletna ravnateljica osnove šole Toneta Čufarja Mili Ilenič ter Ana Marija Korošec, ki se praznovanja ni mogla udeležiti.

V Zavodu svetega Martina v Srednji vasi v Bohinju je v ponedeljek svoj 105. rojstni dan praznovala najstarejša stanovalka doma, Jeseničanka Frančiška Možina, ki jo je ob tej priložnosti obiskal tudi župan Tomaž Tom Mencinger.

Srednja vas – V Zavodu svetega Martina v Bohinju je bil v ponedeljek prav poseben dan, saj je rojstni dan praznovala najstarejša stanovalka Frančiška Možina. Možinova se je rodila v Kamnjah v Bohinju, po poroki pa se je z možem preselila na Jesenice, natančnejše Podmežaklo. Zaposlena je bila v psihiatrični bolnišnici v Begunjah, v dom svetega Martina pa se je preselila pred šestimi leti, ko si je pri nesrečnem padcu zlomila kolk.

Vse od prihoda v dom je najstarejša stanovalka doma in edina stanovalka starejša od sto let. Kot je povedala socialna delavka Alenka Zorč, so jo v letošnjem letu nekoliko zdelale viroze, vendar ocenjujejo, da se njeno zdravje kljub častitljivi starosti ni bistveno poslabšalo. Možinova ostaja pravi fenomen, saj je kljub visoki starosti edina stanovalka doma, ki ostaja popolnoma brez zdravil oziroma jih dobiva po potrebi ob hujših boleznih. Zaradi slabega sluha težko komunicira, giblje pa se le z invalidskim vozičkom, še vedno pa rada bere. Po besedah Zorčeve je zelo rada zunaj, poskušajo ji omogočiti čim več gibanja, redno pa jo obiskujejo tudi svojci, obiskov katerih je izjemo vesela.

Ob visokem jubileju sta ji čestitala tudi direktor doma Jože Cerkovnik in jeseniški župan Tomaž Tom Mencinger, ki ji je prinesel tudi sladko darilo, obiskale so jo tudi nekdanje sodelavke iz psihiatrične bolnišnice v Begunjah. Frančiška Možina je druga najstarejša Jeseničanka ob Kristini Tarman, ki je stopeti rojstni dan praznovala decembra lani.

Jesenice – Letošnji peti dobrodelni tek »Jesenice tečejo« je minil v znamenju rekordov, ki jih ni mogla pokvariti niti močna ploha, ki je kmalu po poldnevu namočila tekače. Dobrodelnega teka, katerega celotni izkupiček je namenjen letovanju socialno ogroženih otrok v otroškem letovišču zveze društev prijateljev mladine Jesenice v Pineti pri Novigradu, se je udeležilo kar 528 tekačev in tekačic vseh starosti. Med njimi so izstopali tudi nekateri izvrstni tekači in drugi športniki, ki so pretekli maratonsko razdaljo, ali pa so s svojo udeležbo in nekaj krogi – kot na primer ekstremni smučar in alpinist Davo Karničar – pokazali podporo dobrim namenom. Dobrodelni namen so s svojo udeležbo podprli tudi jeseniški župan Tomaž Tom Mencinger in podžupana Vera Pintar in Miha Rebolj. Posebna dosežka pa sta uspela Jeseničanki Petri Pirc, nekdanji alpski smučarki in ultramaratonski tekačici, ki sicer prebiva v ZDA. Slednja je namreč na spletni platformi Crowdrise zbrala tisoč evrov, za povrh pa tekla vseh deset ur teka in pretekla 88 kilometrov oziroma 44 krogov. Samega sebe pa je premagal novi jeseniški rekorder Mario Ponjavič, ki je v desetih urah pretekel kar 92 kilometrov oziroma 46 krogov, kar predstavlja posebno zmago, saj je pred 18. leti preživel hudo nesrečo in dolgotrajno rehabilitacijo. »Počutim se fenomenalno, sploh nisem pričakoval tega, cilj je bil odteči 10 ur, uspelo pa mi je nemogoče,« je po teku dejal Mario Ponjavič. Navdušena je bila tudi Petra Pirc, ki si je za cilj zastavila 30 krogov, pretekla pa jih je kar 44.

Kot je po zaključku teka še dodal predsednik Zveze društev prijateljev mladine Jesenice Miloš Jenkole, se je znova pokazalo veliko srce Jesenic: »Ljudje so prišli s srcem, se spodbujali med sabo, tekli so s Petro in Mariom, ju spodbujali... res čustven dan za vse, obenem pa bo z zbranimi sredstvi morske radosti izkusila nova skupina otrok.« Skupaj s pred kratkim zaključeno 5. dobrodelno dražbo športnih dresov Fikreta Fića Avdića, spletno akcijo Petre Pirc in z v soboto zbranimi sredstvi s štartnino bo 10 dni na morju uživalo več kot 30 otrok iz socialno ogroženih družin.

Izumiteljska družina Dolinšek na čelu z izumiteljem Juretom Dolinškom, je v avtokampu Perun na akumulacijskem jezeru Moste še zadnjič pred začetkom kampanje na Kickstarterju predstavila zložljiv trimetrski čoln Origo Boat.

V kampu Perun na akumulacijskem jezeru hidroelektrarne Moste je izumiteljska družina Dolinšek na čelu z Juretom Dolinškom še zadnjič pred pričetkom zbiranja sredstev za proizvodnjo na spletni platformi Kickstarter predstavila trimetrski zložljiv plastični čoln Origo boat. Ekipa Origo čolna, ki jo sestavljajo oče Jure, sinova Luka in David, hči Carmen Liza ter sodelavec Borij Levski, so bili nad akumulacijskim jezerom Moste in urejenostjo kampa Perun navdušeni in obljubljajo, da se bodo še vračali. Očeta Jureta, navdušenega ribiča, so predvsem navdušile izvrstne priložnosti za ribarjenje na jezeru Moste.

Kot je povedal izumitelj Jure Dolinšek, čoln v razstavljenem stanju v vreči zasede 300x60x25 centimetrov in ga je mogoče prepeljati na strehi ali celo v notranjosti avtomobila, za sestavitev pa je potrebnih manj kot 10 minut. Kot je še pojasnil Dolinšek, je čoln v celoti narejen iz okolju prijazne ABS plastike, ki jo je mogoče v celoti reciklirati, saj so iz najlona narejeni celo vijaki.

V petek bodo tako na Zbiljskem jezeru ob 16. uri pričeli dvomesečno kampanjo zbiranja sredstev preko spletne platforme Kickstarter, ki je namenjena prepričevanju investitorjev, da finančno podprejo projekt oziromana namenijo sredstva za zagon podjetja, na njej pa se je v preteklosti uspešno predstavilo že več slovenskih projektov.

V Planini pod Golico se je v soboto odvijala tradicionalna prireditev praznik narcis z izborom Miss narcis. Za zabavo sta skrbela ansambla 101ka band in ansambel Donačka.
Tudi letos, ko so se na pobočjih Karavank razcvetele narcise, oziroma ključavnice, kot jim pravijo v teh krajih, se je v Planini pod Golico veliko dogajalo. Še posebej minuli konec tedna, ko se je v Planini pod Golico odvijal praznik narcis z 51. izborom Miss narcis. Prireditve so se z gledališko igro KD Brezje z naslovom ''En lahek komad ali vsakomur svoje'' pričele že v petek zvečer, sobotno jutro pa je postreglo z oblaki, ki so skoraj ves dan skrivali vrh Golice. Slabše vreme in slaba napoved sta pregnala tudi harmonikarje, tako se drugega pohoda harmonikarjev Golica na Golici ni udeležil nihče.
Kljub slabšemu začetku pa je še pred poldnevom posijalo sonce, ki je med narcise skupaj z napovedjo dobre zabave zvabilo več kot 2000 obiskovalcev.
Poskrbljeno je bilo za vse, tako je ob pestri spremljevalni ponudbi na stojnicah, deželi napihljivih igral za najmlajše in glasbeni zabavi s skupina 101ka band in zvezdami dneva ansamblom Donačka, potekal tudi tradicionalni izbor Miss narcis. Lenta najlepše med narcisami, na enem najstarejših izborov misic v Sloveniji, je letos pripadla Katarini Mulej iz Rodin, ki jo je na izbor prijavil kar fant: »Zmage nisem pričakovala, zelo sem vesela in nisem še čisto dojela. Hvala vsem za glasove.« Mesti spremljevalk sta pripadli domačinkama Urški Razingar in Tinki Vilman.
Ob pričetku prireditve je zbrane pozdravil tudi Jeseniški župan Tomaž Tom Mencinger, ki se je organizatorjem, Turističnemu društvu Golica zahvalil za trud pri vzdrževanju tradicije prireditev v času cvetenja narcis in izrazil željo, da bi se čimprej našle rešitve za propadajoči hotel Belcijan in druge težave v Planini pod Golico, ter se bo tako lahko spet pričel vzpon turizma pod Golico.
Kot je po prireditvi dejal predsednik Turističnega društva Golica Klemen Klinar so s prireditvijo in odzivom zadovoljni: »Praznik narcis z izborom Miss narcis se vrača na stalni koledar prireditev in pridobiva na priljubljenosti, tako upamo da bo sčasoma pridobil nazaj nekdanji status prireditve, ki se je ne sme zamuditi.« Med obiskovalci je bilo opaziti tudi precej tujcev.

Prvomajskega srečanja na Pristavi v Javorniškem Rovtu, se je zaradi slabega vremena udeležilo manj ljudi kot običajno. Zbrane sta nagovorila župan Tomaž Tom Mencinger in predsednica sindikata Skei Lidija Jerkič.

Na Jesenicah se je tradicionalnega prvomajskega srečanja na Pristavi v Javorniškem Rovtu kljub slabšemu vremenu udeležilo okoli 500 ljudi. Letošnja slavnostna govornica. predsednica sindikata kovinske in elektroindustrije SKEI Lidija Jerkič, je v nagovoru spomnila na tragične dogodke pred več kot 130 leti v Chicagu, zaradi katerih je prvi maj tudi postal praznik dela. "V zadnjih dneh smo večkrat slišali vprašanja, če je prvi maj še praznik, ali je prvi maj še praznik, ki se praznuje in ali imajo delavci razlog za praznovanje, ter ali smo sindikati storili dovolj za pravice delavcev. Da, prvi maj je še vedno praznik in bo skupaj z drugim majem ostal praznik, kljub težnjam po ukinitvi. Delavci so pred 130 leti z uporom zahtevali svoje pravice, osemurni delavnik in pravično plačilo. Včasih se mi zdi da se vračamo nazaj saj osemurni delavnik ni več osemurni delavnik, prevečkrat popuščamo pri pravicah in smo zadovoljni da plače sploh dobivamo." Kot je še dodala Jerkičeva, ni cilj napredka družbe da je kvaliteta življenja vedno slabše, da je delo še vedno vrednota in da ni kapital tisti, ki ima prednost, temveč mora biti delo pošteno in pravično plačano.
Ob tem je pozvala tiste, ki niso člani sindikatov naj se včlanijo, tiste ki so člani pa naj bodo aktivni. saj sindikat niso posamezniki ampak množice, množice pa spreminjajo svet.
Zbrane je pozdravil tudi župan Tomaž Tom Mencinger, ki je poudaril pomen prvomajskega srečanja v težkih časih za delavce, ter jim zaželel lep praznik dela. Spomnil se je tudi težkih časov, ki so jih preživljali jeseniški delavci po propadu Železarne Jesenice, ki je v najboljših časih zaposlovala več kot 7000 ljudi, naslednik SIJ Acroni pa dandanes zaposluje okoli 1300 delavcev. Kot je poudaril Mencinger, pa so ta delovna mesta še kako pomembna.

V banketni dvorani Kolpern na Stari Savi, so v torek, 3. marca, odprli razstavo Utrinki iz Indije, ki jo je z nagovorom, v katerem je izpostavil pestrost in barvitost Indije odprl prvi sekretar indijskega veleposlaništva R.K.Upadhyay.

Uporabne povezave