Jeseniške novice
V tem tednu so se zaključili konservatorsko restavratorski posegi na kulturnem spomeniku lokalnega pomena, Štefančevem znamenju (EŠD 5446), ki stoji v križišču Ceste Talcev in Ceste Ivana Cankarja in h katerimi je Občina Jesenice pristopila v letu 2022.
Ministrstvo za kulturo je na predlog Koordinatorja varstva nesnovne kulturne dediščine 15. junija 2020 v Register nesnovne dediščine kot novo enoto vpisalo vpisalo Vleko ploha, ob enoti pa je kot nosilca dediščine vpisalo Neformalno združenje fantov na Koroški Beli oziroma t. i. Fantovski klub Koroška Bela.
Vleka ploha ali ploharija je pustna šega, ki simbolizira poroko in jo v pustnem času uprizarjajo v krajih, kjer se v predpustnem času ali v preteklem letu ni poročilo nobeno dekle. Ohranila se je v nekaterih vaseh na Gorenjskem, Štajerskem in Koroškem, na Jesenicah, natančneje na Koroški Beli, jo vsako leto izvajajo domačini s Koroške Bele, združeni v t. i. Fantovski klub Koroška Bela.
Trenutno je v Register sicer vpisanih 82 enot in 233 nosilcev nesnovne kulturne dediščine. Že lani je bilo npr. v register kot enota nesnovne kulturne dediščine vpisano Streljanje z možnarji in ob enoti kot nosilec evidentirano Kulturno društvo Možnar Koroška Bela, ob enoti pritrkavanje je bil evidentiran nosilec Neformalna skupina pritrkovalcev na Koroški Beli, ob enoti Godbeništvo pa je bilo kot nosilec evidentirano Kulturno društvo Pihalni orkester Jesenice - Kranjska Gora.
O vleki ploha na Koroški Beli je v Registru nesnovne dediščine zapisano:
Ploh, t.i. brino, na Koroški Belo podrejo na pustno nedeljo v »srenjski gmajni« nad vasjo. Brino podirajo ročno, z ročno žago »amerikanko«. Nato jo obelijo, pustijo ji le zelen vrh. Ploh zvlečejo na začetek trase, ki je nad vasjo. Tam ga tudi pazijo ali »vahtajo« do pustnega torka. Pred vleko ploha dekleta, ki postavijo »šrango«, ploh okrasijo s prepletenim smrečjem in trakovi.
Neporočeni fantje vlečejo ploh na pustni torek po starem nenapisanem scenariju. Na čelu sprevoda hodi fant s fantovskim praporom. Obeljeno drevo z ovenčanim vrhom vlečejo skozi vas s prvim delom voza ali sanmi (»posmojkami«) ročno, pomagajo si s cepini, sekirami in vrvmi. V vpregi je moški maskiran v vola, poleg pa sta gonjača, ki pokata z biči, včasih tudi po volu. Harmonikar navadno sedi na plohu. Vleko spremlja fant s krošnjo in fantovsko knjigo (od leta 1999 je pri vleki ploha nosil tudi slovensko zastavo). Šrango v vasi pripravijo dekleta. Ploh tako dolgo zadržujejo, da jim neporočeni fantje ponudijo odkupnino, ki jo plačajo s simbolnim denarjem. Ploh, ki so ga privlekli v vas, na dražbi prodajo. Gostija se plača iz denarja, ki ga fantje prejmejo na licitaciji ploha (s prodajo ploha). Sledi veselica.
Ob sprevodu so maškare in »firbci«. Med opravo so občasno prisotne tudi metle, ki pometajo s starim, »Ta slamnat fant« in sod »Gostilne pri grozdju«.
Od 60. let 20. stoletja so Begunjski in Bevški fantje po plohu pobrateni vaščani. Na pustni prireditvi Vleka ploha si v znak prijateljstva izmenjajo spominske trakove (»Panklne«). V preteklosti so v sprevod vleke ploha vključevali tudi konje. Sprevod so začeli s konjenikom, ki je nosil fantovski prapor (do vključno leta 1983). Sledili so mu vozovi z vpreženimi konji za prevoz muzikantov, sena ali vinskih sodov. S fotografij vleke ploha leta 1970 je razvidno, da je bila del sprevoda tudi kravja kočija z ženinom in nevesto ali pa s »Ta starim« in »Ta staro«, ki pa je kasneje ni bilo več.
29. Dnevi evropske kulturne dediščine in 7. Teden kulturne dediščine; 28. september−12. oktober 2019
V času od 28. septembra do 12. oktobra 2019 potekajo 29. Dnevi evropske kulturne dediščine in 7. Teden kulturne dediščine, znotraj katerih je organiziran obsežen in raznolik program več kot 400 prireditev v 150 krajih po vsej Sloveniji in v zamejstvu. Pri pripravi programa sodeluje blizu 500 organizacij: to so zavodi s področja dediščine in kulture, občine, krajevne in vaške skupnosti, društva, vrtci, osnovne, srednje šole in gimnazije, višje šole in fakultete, knjižnice in turistične organizacije.
Na Jesenicah javni zavodi, društva in druge organizacije za javnost redno pripravljajo dogodke s področja ohranjanja kulturne dediščine in njene predstavitve, v sam program Dnevov evropske kulturne dediščine pa so letos vključene tri organizacije z Jesenic: Vrtec Jesenice, skupina Čukci, ki pripravlja razstavo otroških del, ki predstavljajo nastanek mesta, bližnjo zgodovino in življenje danes, z naslovom »Moj ponos, moje Jesenice«, Gornjesavski muzej Jesenice, ki pripravlja fotografsko razstavo z naslovom »Črno-beli portret« ter Farno kulturno društvo Koroška Bela z razstavo »Hodil po svojih sem poteh« o umetniškem ustvarjanju Andreja Tavčarja, ki je povezano z domačim krajem, Koroško Belo in okoliško naravo, ter pritrkovalsko delavnico »Pesem štirih«. Točen program in podrobnejše informacije so objavljene v priloženem programu v priponki.
Dnevi evropske kulturne dediščine so praznik, zato se ob letošnjih Dnevih vsi skupaj razvedrimo z dediščino!
O dnevih evropske kulturne dediščine
Namen Dnevov evropske kulturne dediščine je spodbuditi zanimanje javnosti za varstvo kulturne in naravne dediščine ter javnosti predstaviti idejo o skupni kulturni dediščini, o bogastvu in kulturni raznolikosti Evrope; spodbujati k reakciji na socialne, politične in ekonomske izzive. DEKD predstavljajo najprepoznavnejšo akcijo pod okriljem Sveta Evrope in Evropske Unije na področju kulture, saj sodeluje 50 držav, odvije se 70.000 dogodkov, obišče jih več kot 30 milijonov obiskovalcev. Vse države delujejo po sprejetih smernicah:
- DEKD se prirejajo v Evropi od avgusta do oktobra;
- vstop na dogodke je brezplačen ali je vstopnina znatno znižana;
- odpirajo se vrata spomenikov, ki so sicer zaprta za širšo javnost;
- DEKD vključujejo obiske spomenikov, ki so sicer odprti za javnost pod pogojem, da gre za dodatne dejavnosti, kot so posebna vodstva, delavnice, koncerti, predstave, okrogle mize, simpoziji …;
- dogodki so usmerjeni k družinam in spodbujajo udeležbo otrok in mladih;
- vse države in lokalni organizatorji uporabljajo poimenovanje DEKD, logo DEKD in označijo prireditvena mesta z zastavo DEKD.
DEKD so v Sloveniji od začetka tematsko zasnovani. Cilji, ki jih poleg skupnih evropskih uresničujemo v praksi, pa so:
- spodbujajo sodelovanje laične in strokovne javnosti pri prepoznavanju, promociji in izjemoma tudi pri obnovah kulturne dediščine;
- uporabljajo celovit pristop tako z vidika dediščine kot nedeljivega pojma kot tudi iz vidika delovanja človeka, ki za obravnavo dediščine razvija svojo ustvarjalnost na več področjih;
- težijo k povezovanju slovenskega kulturnega prostora tudi onkraj meja Slovenije;
- vključujejo etnične skupnosti, ki živijo na območju Slovenije;
- z medinstitucionalnim in medresorskim povezovanjem skušajo zapolnjevati vrzeli, ki jih med nas postavljajo okvirji institucionalnega delovanja.
Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije kot koordinator slovenskih prireditev povabi k sodelovanju institucije, društva, posameznike, ki s svojimi aktivnostmi prispevajo k varovanju in popularizaciji kulturne dediščine. V okviru DEKD se za teden dni v pestrem dogajanju poveže velika množica slovenskih mest, krajev in vasi. Dediščina v teh dneh oživi.
Teden kulturne dediščine (TKD) je nacionalni medresorski projekt. Cilj projekta je, da bo četrtina slovenskih vrtcev, osnovnih in srednjih šol ter gimnazij aktivno sodelovala v TKD. Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije je nosilec projekta, partnerji pa so Ministrstvo za kulturo, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Slovenska nacionalna komisija za UNESCO, Zavod RS za šolstvo in Skupnost vrtcev Slovenije. TKD je vsebinsko (enaka tema) in terminsko (enak termin izvedbe) usklajen z DEKD. V okviru projekta si prizadevajo:
- z različnimi aktivnostmi spodbujati večjo vključenost vsebin s področja ohranjanja kulturne in naravne dediščine v vzgojno-izobraževalne procese, v formalnem in neformalnem izobraževanju;
- vrtčevskim otrokom, učencem in dijakom podati osnove prepoznavanja, spoznavanja, ohranjanja in varovanja dediščine, poučiti jih, kako, kje in od koga pridobiti osnovne informacije o dediščini, ter si prizadevati, da bi kulturna vzgoja na področju dediščine postala vzgoja za vse življenje.
Informacije:
Dnevi evropske kulturne dediščine: www.zvkds.si/sl/dekd/dekd-tkd
Facebook: www.facebook.com/dnevievropskekulturnedediscine/
Portal Sveta Evrope: www.europeanheritagedays.com
Dokumentarni film Sveta Evrope - Evropa, skupna dediščina: youtu.be/xqh5uWXsE6k
Ministrstvo za kulturo je na predlog Slovenskega etnografskega muzeja / Koordinatorja varstva nesnovne kulturne dediščine 22. februarja 2019 v Register nesnovne dediščine vpisalo novo enoto nesnovne kulturne dediščine – Streljanje z možnarji. Ob enoti je bil evidentiran en nosilec, tj. Kulturno društvo Možnar Koroška Bela. Poleg nove enote sta bila Registru dodana še dva nova nosilca. Ob enoti Pritrkavanje je bil evidentiran nosilec Neformalna skupina pritrkovalcev na Koroški Beli, katere predstavnik je Marko Zupančič, ob enoti Godbeništvo pa je bilo evidentirano Kulturno društvo Pihalni orkester Jesenice - Kranjska Gora.
