Predstavniki knjižnice so pred dogodkom posredovali misli, ki bodo rdeča nit predavanja:

"Ko se telo utrudi, duša ob snidenju z neznanim vzdrhti. Skupaj zraščeni v življenjski preizkušnji se zdita obe – tako duša kot telo – upehani, prepleteni v medsebojnih skrbeh in potrebah. Telo počasi odloži svoje naloge, duša pa doživlja preporod. Ta preporod so nekateri vse življenje negovali kot pot k Bogu ali kot krog večnosti, drugi pa spet kot konec poti. Nekateri imajo dušo polno upanja in pričakovanja; verjamejo, da se bodo srečali s svojimi angeli. Drugim se zdi, da njihova duša še ne more oditi – da je tudi ona preveč utrujena in priklenjena na zemeljsko. Če ne prej, med svetovi spoznamo, da ima duša svojo govorico in da bo – kakorkoli že – morala dobiti čisto svoja krila, tista, ki niso več zraščena z našim snovnim telesom."