Skok na osrednjo vsebino
Natisni to stran
okt 2014 14

Vabilo na domoznanski večer z arhitektom Janezom Suhadolcem, avtorjem grba občine Jesenice

Janez Suhadolc Janez Suhadolc Občina Jesenice

O JANEZU SUHADOLCU

Rojen je bil 3. julija 1942 v Ljubljani.

Po končani gimnaziji se je vpisal na Fakulteto za arhitekturo v Ljubljani, kjer je leta 1968 diplomiral. Od leta 1972 opravlja pedagoško delo na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani, kjer  poučuje predmeta Prostoročno risanje in Oprema. Svoje pedagoške izkušnje je zbral v knjigi »Prostoročno risanje za arhitekte«, ki je izšla v Ljubljani leta 2007.

Pisanje je tudi sicer del njegovega življenja in ustvarjanja. Precej objavlja v različnih časopisih in revijah, svoja razmišljanja pa je strnil tudi v knjigah »Nič ne bom rekel, tiho pa tudi ne bom« iz leta 2001 in »Od Akropole do Ribnice« leta 2007.

Predvsem na potovanjih, peš, s kolesom ali čolnom, slika pisane pastele. Poleg slikanja se ustvarjalno ukvarja z grafičnim oblikovanjem, arhitekturnim načrtovanjem interierjev, preureditvami muzejskih prostorov... V Sloveniji in tujini je imel mnogo samostojnih razstav. Živi in ustvarja v Ljubljani.

O svojem delu je Janez Suhadolc na spletni strani zapisal:

»Sem arhitekt. Ukvarjam se z izdelki malega formata. Domišljam si, da so moji izdelki arhitekturne miniature. Ptičja krmilnica, ki je objavljena v zadnji knjigi, je v resnici model za kakšno večjo arhitekturo. Domišljam si, da je kakšen moj stol večja arhitektura kot kakšna vulgarna donebesna stolpnica. Stole in druge izdelke sem objavil v treh zaporednih knjigah STOLI / CHAIRS. Tretja je izšla marca 2010.

Ni mi bilo dano, da bi se lahko ukvarjal z večjimi projekti. Vendar tega ne doživljam kot kakšno veliko nesrečo. Pri velikih projektih je ustvarjalnega dela v resnici zelo malo. Ogromno časa gre za razne birokratske posle, dogovarjanje z investitorji, izvajalci in izdelavo podprojektov. Veliki projekti trajajo leta in leta, pogosto sploh niso realizirani, tisto, kar nastane, je velikokrat v opreki z avtorjevimi predstavami. Meni je vse to prihranjeno. Ideja za kakšen izdelek je običajno trenuten preblisk v glavi. Za skico na papirju potrebujem nekaj minut. Načrte rišem običajno v naravni velikosti. Za posamezen načrt potrebujem nekaj dni, saj jih delam na roko in se pri videzu načrtov precej potrudim. Ročno izdelani načrti so dandanašnji velika redkost. Risanje načrtov z roko se mi zdi prijetno in plemenito opravilo. Nekateri moji kolegi in znanci nekoliko posmehljivo pripominjajo, da so moji načrti lepši od kasnejših izdelkov. Za realizacijo izdelka v svoji delavnici potrebujem dva do tri tedne. Nekatere kose realizirajo sodelavci.

V mojem arhivu skorajda ni načrta, ki ne bi bil realiziran!«

Arhitekta Janeza Suhadolca z Jesenicami povezuje prav posebna zgodba iz časov osamosvajanja Slovenije in iskanja identitete Jesenic. To je zgodba o nastanku jeseniškega grba iz leta 1992, ki jo je v sedmi številki jeseniškega zbornika opisal naš današnji gost mag. Vitomir Pretnar. Takrat je na natečaj Občine Jesenice prispelo več predlogov, med katerimi je strokovna žirija za prvo nagrado izbrala njegov predlog in avtor je ob tem med drugim zapisal: »Za jeseniško občino se mi zdijo najbolj usodna tale izhodišča: železo, železarstvo, lega med gorami, grbi jeseniške gosposke: Zois, Locatelli, hokej … Vsa ta miselna izhodišča so se med seboj prepletala v bežnih skicah na papirju. V tem procesu se mi je pogosto zdelo, kot da prisluškujem oddaljenim sporočilom in namigom in jih kot občutljiv ojačevalnik registriram na papir. Ob tem sem se zatekel tudi v literaturo. Med možnostmi, ki so se nakazovale, sem si za oblikovalsko izhodišče vzel znak za železo, kakor ga je mogoče videti v knjigi Signs, Signets and Symbols. V tem znaku je mogoče razbrati tudi črko »J« kot Jesenice in črko »H« kot hokej. Če povežem vse troje med seboj: železo, Jesenice in hokej, dobim tri pojme, evidentno značilne za jeseniško občino. Vse troje je temeljna konstituanta žitja in bitja tega kraja.« V nadaljevanju je dodal še utemeljitev in obrazložitev izbire oblik in barv. Prav po zaslugi Janeza Suhadolca pa je na podlagi formalnih posebnosti jeseniškega grba nastala še črkovna vrsta z imenom »Jesenice«, ki je bila predstavljena na razstavi v Kosovi graščini.

Na teh podlagah se je rodilo dolgotrajno sodelovanje. Arhitekt Janez Suhadolc se je s svojimi lesenimi izdelki večkrat predstavil na razstavi v Kosovi graščini in sodeloval tudi pri oblikovanju muzejskih postavitev. Posebej velja izpostaviti stalno spominsko zbirko Matije Čopa v Žirovnici, kjer imajo panoji po njegovi zamisli obliko razprte knjige. Vedno se je z veseljem odzval na naša povabila in v čast nam je, da smo lahko sodelovali z njim.

Vse našteto je botrovalo odločitvi, da ga povabimo na Jesenice in skupaj obudimo naše spomine na tiste čase. Z arhitektom Janezom Suhadolcem se bo pogovarjal mag. Vitomir Pretnar.

Prebrano 1858 krat