Spoštovani občani in občanke občine Jesenice,
ob 8. februarju, slovenskem kulturnem prazniku, vam iskreno čestitam. V času, ko je področje kulture in kulturnega ustvarjanja zaradi številnih omejitev še posebej na preizkušnji, vam želim, da bi kar najbolje ohranjali in spoštovali jezik, kulturo in zgodovino slovenskega naroda. Iskreno pa čestitam in se še posebej zahvaljujem tudi kulturnim delavcem in ustvarjalcem, ki skrbijo za bogate in izredno kvalitetne kulturne vsebine v naši občini. Te nas ne bogatijo le kot posameznike temveč tudi kot skupnost.
Župan Blaž Račič s sodelavci
Svoj pogled na slovenski kulturni praznik pa so letos v youtube posnetku predstavili tudi učenci OŠ Prežihovega Voranca, ki so posneli virtualno proslavo ob kulturnem prazniku. Video posnetek objavljamo pod prispevkom.
V petek, 24. septembra 2021, ob 11. uri se začenjajo 31. Dnevi evropske kulturne dediščine (DEKD) in 9. Teden kulturne dediščine (TKD). Med 25. septembrom in 9. oktobrom 2021 se bo na temo Dober tek! zvrstilo več kot 350 dogodkov v 150 krajih širom po Sloveniji in v zamejstvu. Mednje so vključeni tudi trije dogodki v občini Jesenice.
MESTO. KULTURA. DOŽIVETJE!
Zgodovinska mesta Brežice, Celje, Idrija, Jesenice, Kamnik, Koper, Kostanjevica na Krki, Kranj, Metlika, Novo mesto, Piran, Ptuj, Radovljica, Slovenj Gradec, Slovenske Konjice, Šentjur, Škofja Loka, Tržič in Žužemberk
so na novinarski konferenci v Škofji Loki predstavili
KULTURNO-GASTRONOMSKI ABONMA »POLNA ŽLICA KULTURE« 2021/2022.
Obiskujte gledališča in likovna razstavišča, privoščite si koncerte in literarne večere. Uživajte v razkošni izbiri, s katero letos obeležujemo 20-letnico Združenja zgodovinskih mest Slovenije. Praznujmo skupaj!
Lokalni program za kulturo je temeljni progra Lokalni program za kulturo občine Jesenice je strateški dokument razvojnega načrtovanja kulturne politike, ki izhaja iz doseženega položaja kulture v občini in ugotavlja vlogo kulture v razvoju občine ter javni interes zanjo. Dokument opredeljuje prioritete na področju kulture, cilje in ukrepe za dosego ciljev, načrtuje investicije v javno kulturno infrastrukturo, določi čas za njihovo uresničitev ter kazalce, po katerih se bo merilo njihovo doseganje. Sprejema se za obdobje štirih let, in sicer za obdobje od leta 2021 do leta 2024.
Občina Jesenice obvešča, da sta od 25. 11. 2020 do 10. 12. 2020, do 12.00, v javni razgrnitvi predlog Lokalnega programa za kulturo občine Jesenice 2021-2024 in predlog Strategije razvoja športa v občini Jesenice za obdobje 2021–2024. Predloga se nahajata med gradivom za 15. redno sejo Občinskega sveta občine Jesenice, in sicer:
V času javne razgrnitve lahko vsi zainteresirani svoje pripombe posredujejo na naslov: Občina Jesenice, Cesta železarjev 6, 4270 Jesenice oz. po elektronski pošti: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled..
Ministrstvo za kulturo je na predlog Koordinatorja varstva nesnovne kulturne dediščine 15. junija 2020 v Register nesnovne dediščine kot novo enoto vpisalo vpisalo Vleko ploha, ob enoti pa je kot nosilca dediščine vpisalo Neformalno združenje fantov na Koroški Beli oziroma t. i. Fantovski klub Koroška Bela.
Vleka ploha ali ploharija je pustna šega, ki simbolizira poroko in jo v pustnem času uprizarjajo v krajih, kjer se v predpustnem času ali v preteklem letu ni poročilo nobeno dekle. Ohranila se je v nekaterih vaseh na Gorenjskem, Štajerskem in Koroškem, na Jesenicah, natančneje na Koroški Beli, jo vsako leto izvajajo domačini s Koroške Bele, združeni v t. i. Fantovski klub Koroška Bela.
Trenutno je v Register sicer vpisanih 82 enot in 233 nosilcev nesnovne kulturne dediščine. Že lani je bilo npr. v register kot enota nesnovne kulturne dediščine vpisano Streljanje z možnarji in ob enoti kot nosilec evidentirano Kulturno društvo Možnar Koroška Bela, ob enoti pritrkavanje je bil evidentiran nosilec Neformalna skupina pritrkovalcev na Koroški Beli, ob enoti Godbeništvo pa je bilo kot nosilec evidentirano Kulturno društvo Pihalni orkester Jesenice - Kranjska Gora.
Ploh, t.i. brino, na Koroški Belo podrejo na pustno nedeljo v »srenjski gmajni« nad vasjo. Brino podirajo ročno, z ročno žago »amerikanko«. Nato jo obelijo, pustijo ji le zelen vrh. Ploh zvlečejo na začetek trase, ki je nad vasjo. Tam ga tudi pazijo ali »vahtajo« do pustnega torka. Pred vleko ploha dekleta, ki postavijo »šrango«, ploh okrasijo s prepletenim smrečjem in trakovi.
Neporočeni fantje vlečejo ploh na pustni torek po starem nenapisanem scenariju. Na čelu sprevoda hodi fant s fantovskim praporom. Obeljeno drevo z ovenčanim vrhom vlečejo skozi vas s prvim delom voza ali sanmi (»posmojkami«) ročno, pomagajo si s cepini, sekirami in vrvmi. V vpregi je moški maskiran v vola, poleg pa sta gonjača, ki pokata z biči, včasih tudi po volu. Harmonikar navadno sedi na plohu. Vleko spremlja fant s krošnjo in fantovsko knjigo (od leta 1999 je pri vleki ploha nosil tudi slovensko zastavo). Šrango v vasi pripravijo dekleta. Ploh tako dolgo zadržujejo, da jim neporočeni fantje ponudijo odkupnino, ki jo plačajo s simbolnim denarjem. Ploh, ki so ga privlekli v vas, na dražbi prodajo. Gostija se plača iz denarja, ki ga fantje prejmejo na licitaciji ploha (s prodajo ploha). Sledi veselica.
Ob sprevodu so maškare in »firbci«. Med opravo so občasno prisotne tudi metle, ki pometajo s starim, »Ta slamnat fant« in sod »Gostilne pri grozdju«.
Od 60. let 20. stoletja so Begunjski in Bevški fantje po plohu pobrateni vaščani. Na pustni prireditvi Vleka ploha si v znak prijateljstva izmenjajo spominske trakove (»Panklne«). V preteklosti so v sprevod vleke ploha vključevali tudi konje. Sprevod so začeli s konjenikom, ki je nosil fantovski prapor (do vključno leta 1983). Sledili so mu vozovi z vpreženimi konji za prevoz muzikantov, sena ali vinskih sodov. S fotografij vleke ploha leta 1970 je razvidno, da je bila del sprevoda tudi kravja kočija z ženinom in nevesto ali pa s »Ta starim« in »Ta staro«, ki pa je kasneje ni bilo več.
Mestna občina Kranj je včeraj na Ministrstvu za kulturo pred mednarodno komisijo predstavila kandidaturo Kranja za Evropsko prestolnico kulture 2025. Njihovo kandidaturo so na Svetu gorenjske regije, ki ji predseduje kranjski župan Matjaž Rakovec, njen podpredsednik pa je jeseniški župan Blaž Račič, soglasno podprle vse gorenjske občine, vključno z Jesenicami. V podporo njihovi kandidaturi se je tako njihove predstavitve včeraj udeležil tudi župan Blaž Račič. Naziv Evropske prestolnice kulture namreč ne nosi prednosti le za Kranj, temveč za celotno gorenjsko regijo. Kandidatura Kranja je med drugim priložnost, da povežemo regijo skozi kulturni razvoj mest in podeželja, dvignemo mednarodno prepoznavnost celotne regije ter izboljšamo kakovost bivanja v njej. Mednarodna komisija bo odločitev, katera mesta so se uvrstila v drugi krog, razglasila v četrtek, več o sami kandidaturi Kranja in kaj ta prinaša, pa si lahko preberete tudi na https://kranj2025.eu/.
V sredo je padel zastor na 32. Čufarjevih dnevih. Osrednja prireditev ljubiteljskih gledališč Slovenije in zamejstva je na oder Gledališča Toneta Čufarja privabila tiste ljubiteljske ustvarjalce, ki so v lanski sezoni na odre slovenskih gledališč (po oceni selektorja festivala) postavili najboljše predstave. Občinstvo na Jesenicah je tako tudi letos lahko uživalo v predstavah. Veseli nas lahko, da imajo Jesenice tudi zaradi Čufarjevih dni posebno mesto na slovenskem gledališkem zemljevidu.
Na prvi pogled bi se festival ljubiteljskih gledališč lahko zdel nepomemben. A se festival že lahko pohvali z dolgoletno in bogato tradicijo. Visoka kakovost predstav, ki so vključene v tekmovalni program Čufarjevih dni, vsako leto dokazujejo, da se je Čufarjevih dni upravičeno prijela oznaka Borštnikovo srečanje slovenskih ljubiteljskih gledališč. Na Jesenicah smo na to oznako ponosni.
V času od 28. septembra do 12. oktobra 2019 potekajo 29. Dnevi evropske kulturne dediščine in 7. Teden kulturne dediščine, znotraj katerih je organiziran obsežen in raznolik program več kot 400 prireditev v 150 krajih po vsej Sloveniji in v zamejstvu. Pri pripravi programa sodeluje blizu 500 organizacij: to so zavodi s področja dediščine in kulture, občine, krajevne in vaške skupnosti, društva, vrtci, osnovne, srednje šole in gimnazije, višje šole in fakultete, knjižnice in turistične organizacije.
Na Jesenicah javni zavodi, društva in druge organizacije za javnost redno pripravljajo dogodke s področja ohranjanja kulturne dediščine in njene predstavitve, v sam program Dnevov evropske kulturne dediščine pa so letos vključene tri organizacije z Jesenic: Vrtec Jesenice, skupina Čukci, ki pripravlja razstavo otroških del, ki predstavljajo nastanek mesta, bližnjo zgodovino in življenje danes, z naslovom »Moj ponos, moje Jesenice«, Gornjesavski muzej Jesenice, ki pripravlja fotografsko razstavo z naslovom »Črno-beli portret« ter Farno kulturno društvo Koroška Bela z razstavo »Hodil po svojih sem poteh« o umetniškem ustvarjanju Andreja Tavčarja, ki je povezano z domačim krajem, Koroško Belo in okoliško naravo, ter pritrkovalsko delavnico »Pesem štirih«. Točen program in podrobnejše informacije so objavljene v priloženem programu v priponki.
Dnevi evropske kulturne dediščine so praznik, zato se ob letošnjih Dnevih vsi skupaj razvedrimo z dediščino!
Namen Dnevov evropske kulturne dediščine je spodbuditi zanimanje javnosti za varstvo kulturne in naravne dediščine ter javnosti predstaviti idejo o skupni kulturni dediščini, o bogastvu in kulturni raznolikosti Evrope; spodbujati k reakciji na socialne, politične in ekonomske izzive. DEKD predstavljajo najprepoznavnejšo akcijo pod okriljem Sveta Evrope in Evropske Unije na področju kulture, saj sodeluje 50 držav, odvije se 70.000 dogodkov, obišče jih več kot 30 milijonov obiskovalcev. Vse države delujejo po sprejetih smernicah:
DEKD so v Sloveniji od začetka tematsko zasnovani. Cilji, ki jih poleg skupnih evropskih uresničujemo v praksi, pa so:
Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije kot koordinator slovenskih prireditev povabi k sodelovanju institucije, društva, posameznike, ki s svojimi aktivnostmi prispevajo k varovanju in popularizaciji kulturne dediščine. V okviru DEKD se za teden dni v pestrem dogajanju poveže velika množica slovenskih mest, krajev in vasi. Dediščina v teh dneh oživi.
Teden kulturne dediščine (TKD) je nacionalni medresorski projekt. Cilj projekta je, da bo četrtina slovenskih vrtcev, osnovnih in srednjih šol ter gimnazij aktivno sodelovala v TKD. Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije je nosilec projekta, partnerji pa so Ministrstvo za kulturo, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Slovenska nacionalna komisija za UNESCO, Zavod RS za šolstvo in Skupnost vrtcev Slovenije. TKD je vsebinsko (enaka tema) in terminsko (enak termin izvedbe) usklajen z DEKD. V okviru projekta si prizadevajo:
Informacije:
Dnevi evropske kulturne dediščine: www.zvkds.si/sl/dekd/dekd-tkd
Facebook: www.facebook.com/dnevievropskekulturnedediscine/
Portal Sveta Evrope: www.europeanheritagedays.com
Dokumentarni film Sveta Evrope - Evropa, skupna dediščina: youtu.be/xqh5uWXsE6k
Vlada RS je na današnji 22. redni seji sprejela Odlok o razglasitvi Fužinarskega naselja Stara Sava na Jesenicah za kulturni spomenik državnega pomena.