Novice

DAN ŽENA je mednarodni praznik žensk, ki ga praznujemo vsako leto 8. marca. Je dan praznovanja ekonomske, politične in socialne enakopravnosti in dosežkov žensk.

Zgodovina dneva žena

Osmega marca 1857 so ženske delavke zaposlene v tekstilnih tovarnah v New Yorku organizirale protest. Uprle so se nečloveškim delovnim pogojem in premajhnim plačam. Policija je protestnice napadla in pridržala. Dve leti kasneje, prav tako v marcu, so te ženske ustanovile prvi delavski sindikat, da bi se tako lahko vsaj poskusile zavarovati in si pridobiti nekaj osnovnih pravic na delovnem mestu. Osmega marca 1908 se je na ulicah New Yorka zbralo 15 tisoč žensk in zahtevalo krajše delovne ure, boljšo plačo, volilne pravice. Njihov slogan se je glasil “Kruh in Vrtnice”.

Kruh je simboliziral ekonomsko varnost, vrtnice pa boljšo kvaliteto življenja. V maju je Socialistična stranka Amerike razglasila zadnjo nedeljo v mesecu februarju za državni praznik žensk.

Več v priloženem dokumentu.

V torek 14. februarja 2012 smo se ob 16. uri zbrali v Pizzerii Fontana na Jesenicah, kjer smo za naše člane pripravili družabno srečanje ob navedenem prazniku. V prijetnem klepetu in sproščenem vzdušju so nam prijazni gostinski uslužbenci postregli s pizzami v obliki srčkov. Popoldne nam je hitro minilo.  Ampak to pa še ni bilo vse. Vsak udeleženec je prejel Valentinovo darilo.

Namen praznovanja je bil, da osebe s posebnimi potrebami koristno preživijo svoj prosti čas, da jim pričaramo praznično vzdušje, da se med seboj spoznamo, družimo ter zabavamo, izmenjamo izkušnje, s tem pa želimo invalidnim osebam pomagati pri vključevanju v normalno življenjsko okolje, naučiti jih samostojnega in neodvisnega življenja ter osamosvajanja od staršev, po drugi strani pa pridobivanje novih izkušenj v različnih okoljih in situacijah.

V nedeljo 12. februarja 2012 smo se ob 10 uri zbrali v Pizzerii Fontana na Jesenicah, kjer je potekalo Področno tekmovanje v šahu za mladostnike in odrasle osebe z različnimi oblikami invalidnosti, ki ga je organiziralo Športno društvo cerebralne paralize Žarek iz Murske Sobote v sodelovanju z Zvezo SONČEK Slovenije in SONČKOM Zgornje Gorenjske. Naše društvo so uspešno zastopali Damijan Urbanec, Janko Hvasti, Asmir Avdič, Aleš Svenšek, Ivan Palčič in Vilko Us.

V  A  B  I  L  O

na posvet z naslovom

UVELJAVLJANJE PRAVIC IZ JAVNIH SREDSTEV

ki bo v torek, 24.1.2012 ob 9. uri
v sejni sobi Centra za socialno delo Jesenice, Cesta železarjev 4 a , Jesenice

S 1.1.2012 sta začela veljati ZAKON O UVELJAVLJANJU PRAVIC IZ JAVNIH SREDSTEV in ZAKON O  SOCIALNOVARSTVENIH PREJEMKIH. Centri za socialno delo smo postali enotna vstopna točka za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. Na posvetu bomo predstavili glavne novosti zakonodaje,  posamezne pravice, postopke, zaplete in odgovarjali na morebitna vprašanja.

Dnevni red:

Od 9. do 10. ure

  1. Pozdravni nagovor in uvodne besede direktorice CSD Jesenice
  2. Vsebinska predstavitev Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev in Zakona o socialnovarstvenih prejemkih : Kristina Koražija,
  3. Predstavitev posameznih pravic: Kristina Koražija, Mojca Ahčin, Polona Petrovič Erlah

Od 10. 10.30. ure

  1. Razprava

Prosimo, če vašo prisotnost potrdite do ponedeljka, 23.1.2012 do 12. ure na tel. Št. 5834 601 ali po e pošti: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled. ali Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.

Vabljeni:

  • Društva in nevladne organizacije iz lokalne skupnosti
  • Občine Jesenice, Kr. Gora, Žirovnica
  • Svetovalne delavke Osnovnih šol Jesenice, Mojstrana, Kr. Gora, Žirovnica in Srednje šole Jesenice
  • Dom F. Berglja, Jesenice
  • Ljudska univerza Jesenice
  • Ragor

Obveščeni:

  • Radio Triglav Jesenice - Nataša Harej
  • Delo - Blaž Račič
  • Gorenjski Glas - Urša Peternel
  • TV Slovenija - Janja Koren
  • GTV
  • Dnevnik – Petra Mlakar


Direktorica CSD Jesenice
Anita Bregar, univ.dipl.soc. delavka

Center za socialno delo Jesenice

December je čas snežnih radosti, svetlih lučk, čarobnih trenutkov in toplih besed. Je mesec praznikov in rajanja, mesec, ki ga preživimo v krogu najbližjih. Ob dolgih zimskih večerih se priležejo prijetni pogovori, ko prostor napolni vonj po nageljnovih žbicah ali ob jelki in njenem vonju po smoli. Da, december je poln vonjav, ki nas povežejo s spomini na pretekla praznovanja in na ljudi, ki nas obdajajo. Jelka je simbol decemberskega praznovanja. Že proti koncu novembra naredimo adventne venčke in jih postavimo na sredino mize, proti koncu decembra pa v krogu najbližjih naredimo še božično drevesce in ga okusno okrasimo. V tem času se od hiše do hiše potepajo Miklavž, Božiček in Dedek Mraz, ki razveselijo otroke, ki so bili v letošnjem letu pridni. Dedek Mraz se je v slovenski kulturi utrdil v času Jugoslavije. Temelji na ruskih legendah, kjer se imenuje Дед Мороз ( Ded Moroz ) in je poročen s starko Zimo, ki se po rusko imenuje Зима - старуха ( Zima - staruha ). V letu 1999 so v ruskem mestu Veliki Ustjug ( Великий Устюг ) začeli tržiti turistični projekt » Domovina Dedka Mraza «, vendar to ni edino mesto, ki se poteguje za ta naziv. V Sloveniji je obveljalo, da Dedek Mraz živi pod Triglavom, slikar Maksim Gaspari pa je tisti, ki je poskrbel za njegovo zunanjo podobo v slovenskem prostoru. Obleka, ki jo nosi je slovenska, s slovenskimi vzorci na plašču ter tradicionalno polhovko na glavi. Dedek Mraz ima vse otroke zelo rad in ne dela nikakršnih razlik med njimi. O njem obstaja veliko različnih pesmic, še najbolj znana je Siva kučma, bela brada, ki jo je napisal Janez Bitenc. V Sloveniji je najbolj poznan sprevod Dedka Mraza ob koncu decembra v Ljubljani. Ko se Dedek Mraz pripelje s Triglava, se ustavi na Ljubljanskem gradu, od koder se z vzpenjačo pripelje na Krekov trg. Tam ga pričaka spremstvo in svečana kočija z lipicanci. Z njo se v spremstvu snežakov, medvedov, zajcev, zmajčkov ter drugih bitij iz ljudskih pripovedk in pravljic popelje od hiše do hiše, kjer pozdravlja otroke in jim deli darila.

poročilo o obisku palačinkarne na jesenicah

Palačinka je jed, pripravljena iz mleka, jajc, moke in soli. Lahko pa so osnovni masi dodani sladkor, zelišča, začimbe ... Masa se speče na ponvi z oljem. Pečeno palačinko namažemo z različnimi nadevi. Najpogosteje se med sladkimi nadevi uporabljajo marmelada, čokolada, orehov nadev, skuta ... Palačinke pa ni nujno, da se jedo kot slaščica in so lahko nadevane tudi z mesnimi, zelenjavnimi in drugimi nadevi. Beseda palačinka izhaja iz romunščine in ima svoj koren v latinski besedi placenta, ki pomeni pecivo. V slovenščino smo besedo, podobno kot češčina in hrvaščina, prevzeli preko madžarščine, kjer ji pravijo palacsinta. Jesenice so pred kratkim dobile prvo Palačinkarno v kateri pečejo slastne palačinke. Imenuje se Billy. Ponudba v kateri prednjačijo palačinke – ne le sladke z več deset različnimi namazi, od marmeladnega, čokoladnega, kokosovega temveč tudi slane ( s sirom, šunko, pršutom … ). Poleg tega pečejo tudi kokice in najrazličnejše vrste sladoleda. Ponujajo tudi različne vrste dišeče kave. Slastne palačinke imajo premer 40 centimetrov.

V soboto 10. decembra 2011 smo se v dopoldanskih urah odpravili na enodnevni izlet v Ljubljano. Po enourni vožnji smo izstopili iz avtobusa na Krekovem trgu, kjer nas je pozdravil župan Mestne občine Ljubljana Zoran Jankovič. V spremstvu prijazne lokalne vodičke Simone Skubic smo odšli na ogled mestnega jedra. Sprehodili smo se do prostora, kjer je zdaj osrednji del ljubljanske tržnice, nekoč pa je stal škofijski licej, to je gimnazija in višja šola, z licejsko knjižnico.

Namen izleta je bil, da osebe s posebnimi potrebami koristno preživijo svoj prosti čas, pričarati jim praznično vzdušje, da se med seboj spoznamo, družimo ter zabavamo, izmenjamo izkušnje, s tem pa želimo invalidnim osebam pomagati pri vključevanju v normalno življenjsko okolje, naučiti jih samostojnega in neodvisnega življenja ter osamosvajanja od staršev, po drugi strani pa pridobivanje novih izkušenj v različnih okoljih in situacijah.

Kozjanski park v letu 2011 praznuje 30 let in je danes eno od dveh, poleg Triglavskega narodnega parka, najstarejših zavarovanih območij v Sloveniji. Ustanovljen je bil leta 1981 kot Spominski park Trebče z namenom ohranjanja zgodovinskega izročila in naravnih značilnosti Kozjanskega. Prepoznavnost Kozjanskega je bila v takratnih časih v veliki meri povezana z dediščino, povezano z Josipom Brozom Titom, ki je bil vendarle eden največjih svetovnih voditeljev 20. stoletja. Po osamosvojitvi Slovenije se je zavarovano območje iz strokovnih, promocijskih in sistemskih vzrokov vse bolj uveljavljalo kot Kozjanski park.

Leta 1999 Zakon o ohranjanju narave definira ime, status in upravljavca zavarovanega območja, ki postane regijski park z imenom Kozjanski park, katerega upravljavec je javni zavod. Obsežne naravoslovne raziskave so prinesle bogate rezultate in dokazale izredno visoko stopnjo biotske raznovrstnosti, kar je pogojevalo uvrstitev Kozjanskega parka med najpomembnejša naravovarstvena območja v Sloveniji in Evropi, saj od leta 2004 spada večji del parka v ekološko pomembna območja Slovenije in evropsko pomembna posebna varstvena območja NATURA 2000. Od leta 2010 se območje Kozjanskega z Obsoteljem ponaša s statusom biosfernega rezervata MAB ( Man and Biosphere ) pod zaščito Unesca.

Ime “ kostanj ” izhaja iz grške besede » kastanan «. Z Bližnjega vzhoda so ga prenesli stari Rimljani. Pravi kostanj raste le v južni Evropi, severni Afriki in v toplejših predelih srednje Evrope. V Sloveniji ga najdemo na manj kot 17% gozdne površine, kjer je bolj vlažna klima, dolge vegetacijske dobe ( 6 - 7 mesecev ) z milo jesenjo in kjer so izrazito kisla rastišča ( pH 4 - 5 ). Precej sort je dosedaj že izumrlo, ohranilo se je nekaj najbolj žlahtnih in sicer maron, objak, maronica, … Pravi kostanj je značilno oblikovano drevo, ki zraste 20 - 25 m visoko, izjemoma tudi do 35 m. Doseže visoko starost ( do 1000 let ), zato imajo drevesa mogočen obseg. Včasih je bil kostanj gospodarsko pomemben za številne sredozemske pokrajine, tako zaradi vsestransko uporabnega lesa, kakor tudi zaradi okusnih, užitnih plodov. Danes se njegovo rastišče krči zaradi dveh bolezni, kostanjevega raka in črne gnilobe.

V nedeljo 16. oktobra 2011 smo se v hladnem jutru odpravili na pot proti Primorski. Prijazni šofer je poskrbel, da je bilo vsakemu izmed nas toplo. Po uri in pol vožnje smo naš postanek naredili v Okrepčevalnici Mostičer v Spodnji Idriiji, kjer smo spili kavico, pojedli zmedene krofe in grozdje in se malo razgibali. Ovinkasta pot nas je vodila do kraja Most na Soči, natančneje do jezera, kjer smo se vkrcali na 30 m potniško ladjo Lucija, ki nas je popeljala po čudovitem modrozelenem jezeru na Mostu na Soči, kjer smo odkrivali skrite kotičke in lepote jezera. Mirna plovba po smaragdni reki Soči in burja, ki je takrat pihala, da smo se malo prezebli pa nikakor ni pokvarila našega dobrega vzdušja in razpoloženja. Kapitan Dean Fon Mervič je povedal znamenito legendo s skoraj srečnim koncem. Čudovita, nedotaknjena narava, bistra jezerska voda in brezštevilne jezerske ptice, ki že same po sebi vabijo na jezero Most na Soči so marsikateremu izmed nas dale občutek sprostitve in ugodja.

Na  ŠENTu – Slovenskem združenju za duševno zdravje smo se letos odločili pripraviti  vseslovensko akcijo, ki smo jo poimenovali:

VSAK 3.  SLOVENEC...PREPREČIMO!

Akcija vsebuje podeljevanje zelenih  mašnic, ki simbolizirajo duševno zdravje in skrb za preventivo. Poleg tega bomo  razdeljevali tudi svinčnike z napisi, ki opozarjajo na pereče probleme s  področja duševnega zdravja v slovenskem prostoru.

Cerknica je mesto in središče istoimenske občine. Leži na severnem robu Cerkniškega polja, ob ustju doline reke Cerkniščice, pod Gradiščem ( 858 m ), ki je zahodni pomol Slivnice

( 1114 m ). Staro mestno jedro Tabor je vrh nizke vzpetine. Novejši del naselja se širi ob njegovem vznožju po prodnem vršaju Cerkniščice na osamelec Sinjo gorico ter na Peščenk pod Gradiščem. Na kraškem polju prevladujejo občasno poplavljeni travniki, njive so le na vršaju Cerkniščice. Pod cesto proti Martinjaku so na robu polja veliki dvojni kozolci. Južno od Cerknice je na dnu kraškega polja presihajoče Cerkniško jezero. Njegova gladina niha med 546 in 552 m nadmorske višine. Jezero je s 26 km² površine največje v Sloveniji. V Cerknici je izhodišče poti na Slivnico, pod vrhom je oskrbovana planinska koča. Pašniki na Slivnici se zaradi postopnega pogozdovanja in zaraščanja močno krčijo. Slivnica je po ljudski pripovedki domovanje čarovnic, sicer pa razgledna točka na Cerkinško polje in okoliške kraške planote. Tik pod vrhom je Coprniška jama, iz katere se pozimi dviga topel vlažen zrak. Vlaga se kondenzira v meglo, kar je pripomoglo k nastanku legende o tem, da v jami bivajo coprnice. Junija tod cveti kranjska lilija. Vsako leto v Cerknici v pustnem času prirejajo tradicionalen pustni karneval. V Cerknici so se rodili skladatelj Fran Gerbič, psihiater Alfred Šerko, slikar Marko Šuštaršič in pesnik Jože Udovič.

Zavod Jelša deluje na področju zaposlovanja invalidov. V njegovem okviru potekajo programi zaposlitvene rehabilitacije, za katere so pridobili koncesijo Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Sodelujejo z Zavodom RS za zaposlovanje, Zavodom za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, z Občino Jesenice, Centri za socialno delo, povezujejo se z zdravstveno službo.

Uporabne povezave