Strategija lokalnega razvoja LAS Gorenjska košarica 2014–2020 je nastala po pristopu od spodaj navzgor. Oblikovanje partnerstva in priprava strategije se je gradila na izkušnjah izvajanja pristopa LEADER v programskem obdobju 2007–2013. V programskem obdobju 2014–2020 bo območje za doseganje ciljev strategije koristilo sredstva EKSRP, ESRR, ESPR, kar za LAS pomeni veliko priložnost in izziv za doseganje celovitega razvoja območja. LAS je oblikoval naslednjo vizijo:

Na razvoju znanj in talentov naših ljudi, na endogenih potencialih, na razvoju kakovosti produktov in storitev ter povezovanju v verige vrednosti, na naravnem okolju, kulturni dediščini, identiteti in partnerstvu med sektorji gradimo trajnostni razvoj in trajnostna zelena nova delovna mesta. Pri tem upoštevamo razlike in interese vseh generacij, gradimo tolerantnost, vključujemo ranljive ciljne skupine, povezujemo vasi z mesti in se odpiramo v svet.

Strategija zajema vsa štiri tematska področja ukrepanja (ustvarjanje delovnih mest, razvoj osnovnih storitev, varstvo okolja in ohranjanje narave, večja vključenost mladih, žensk in drugih ranljivih skupin) in se na ta način dotika razvoja podjetništva, dostopa do storitev, varstva okolja in narave ter poudarja tudi vključenost ranljivih ciljnih skupin. S sinergijami, ki jih bomo dosegli s prepletenim sodelovanjem vseh sektorjev in vključevanjem partnerjev iz različnih strok, z različnimi kompetencami in znanji, pričakujemo precejšnje sinergijske in multiplikacijske učinke.

Načrt opredeljuje turistični razvoj območja kot
trajnostne turistične destinacije v obdobju 2016-2020

 Pričujoči razvojni načrt UNESCO MAB območja Julijske Alpe kot turistične destinacije se tako osredotoča na trajnostni turizem, pri čemer prepoznava njegove izzive in priložnosti ter na osnovi skupne vizije opredeljuje razvojne in trženjske aktivnosti. S tem se partnerji v tej fazi primarno povezujejo na področju turizma, čeprav ugotavljajo, da področje zaradi temeljnega principa delovanja – to je trajnostnega razvoja, temelječega na lokalni skupnosti – presega ozko pojmovanja turistične dejavnosti in posega v temeljni princip razvoja območja, ki ga v največji meri opredeljuje dejstvo, da gre za zavarovano območje oziroma narodni park, iz česar izhaja potreba po vzpostavljanju ravnotežja med varovanjem okolja in ohranjanjem narave ter razvojem.

Največji turistični centri na območju Julijskih Alp imajo dolgoletno tradicijo skupnega delovanja in nastopanja na trgih. Novi trženjski in socialno-okoljski trendi, povečani pritiski na naravo oziroma posamezne najbolj privlačne točke TNP, razpršenost ponudbe in virov, spremenjena pričakovanja in potrebe obiskovalcev ter vključevanje lokalnega prebivalstva terjajo poglobitev sodelovanja, tako na vsebinski kot tudi na organizacijski in geografski ravni.

Po drugi strani se v obdobju finančne perspektive 2014-2020 pripravlja več strateških medregijskih projektov / programov za območje Triglavskega narodnega parka oziroma biosfernega območja Julijske Alpe.

Razvojni načrt najprej opredeli skupno območje, poda pregled ključnih demografskih, statističnih in turističnih kazalnikov, oblikuje skupno analizo prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti z vidika skupnega razvoja in trženja turizma na območju – ter jo pretvori v ključne izzive. V strateškem delu oblikuje skupno vizijo in operativne prednostne cilje ter identificira ključne ukrepe po ciljih, vključno s predlogom organizacijsko-upravljavskega modela. Ob tem z vidika potrebe po jasnem trženjskem konceptu opredeli tržno pozicioniranje, znamko, produktno strategijo in strateške trženjske smernice (trgi, distribucijski in promocijski kanali).

Razvojni načrt predstavlja osnovo za vsakoletne programe dela v okviru načrtovanega organizacijsko-upravljavskega modela.

Cilji strategije:

• Osnovati srednje in dolgoročne izboljšave v (centru) mesta Jesenice
• Definirati jasno pozicioniranje mesta
• Osnutek konkretnih ukrepov in projektov
• Osnovati načrt dela za morebitno enoto mestnega marketinga (TCM) na Jesenicah

Prvi nameni in razmišljanje o potrebah in pomenu vzpostavitve managementa mestnih središč (angl. Town Centre Management, v nadaljevanju TCM) v slovenskih mestih segajo že v leto 2009/2010, ko je Gospodarska zbornica Slovenije - Podjetniško trgovska zbornica (v nadaljevanju GZS-PTZ) povabila občine k sodelovanju in pripravi strateških dokumentov za razvoj TCM na lokalni ravni. Povabilu so se odzvale Mestne občine Ljubljana, Celje in Koper, hkrati sta se v pripravo projekta in iskanje virov financiranja vključili tudi Mestna občina Velenje in Občina Jesenice, in sicer s prijavo projekta City Impulses.

Namen Izvedbenega načrta je operacionalizirati izvajanje Regionalnega razvojnega programa Gorenjske 2007-2013, ki vključuje tri strateške cilje:

• ustvariti gospodarsko dinamično Gorenjsko regijo, ki bo temeljila na vrhunskem znanju, modernih industrijah in turizmu;
• razvijati kakovostno usposobljene in ustvarjalne ljudi/kadre;
• ohraniti poseljenost alpske krajine ter čisto naravo ter zagotoviti zdrave, visoko kakovostne življenjske pogoje in povezano ter do drugačnosti strpno socialno skupnost.

Izvedbeni načrt Regionalnega razvojnega programa Gorenjske 2013-2015 se izdela zaradi uvrstitve projektnih predlogov na indikativno listo izvedbenega načrta, z namenom kandidiranja na javnem pozivu za posredovanje vlog na javni poziv za predložitev vlog za sofinanciranje operacij iz naslova prednostne usmeritve »Regionalni razvojni programi« razvojne prioritete »Razvoj regij« OP krepitve regionalnih razvojnih potencialov 2007-2013 za obdobje 2013-2015.

Osnova za izdelavo izvedbenega načrta je Javno povabilo za sofinanciranje priprave izvedbenih načrtov regionalnih razvojnih programov za obdobje 2013-2015 (Ur. l. RS., št. 104/13 z dne 13. 12. 2013) ter Povabilo k predložitvi projektnih predlogov za izdelavo izvedbenega načrta regionalnega razvojnega programa za obdobje 2013-2015 z dne 18. 12. 2013 (http://www.bsc-kranj.si/index.php?t=news&id=756), namenjeno gorenjskim občinam in ostalim upravičencem.

Konkretno pravno podlago za sprejem Stanovanjskega programa občine daje 156. člen Stanovanjskega zakona, ki določa, da občinski stanovanjski program sprejme občinski svet. V njem se na podlagi načel nacionalnega stanovanjskega programa konkretizira stanovanjska politika občine. Stanovanjski program sam po sebi ne more razrešiti nakopičenih problemov, ki so v prvi vrsti povezani s fiskalnimi instrumenti. Vendar pa sprejeta vizija, podprta s prostorskimi dokumenti in ukrepi, ter rednim pritokom finančnih sredstev dolgoročno omogoča izboljšanje ne samo stanja stanovanjskega fonda v občini Jesenice oz. življenjskega standarda prebivalcev, temveč tudi razvoj občine Jesenice kot celote.

S to novelacijo v letu 2008 sprejetega Stanovanjskega programa Občine Jesenice za obdobje 2008 – 2014 želimo opraviti pregled izvedenega glede na zastavljene cilje. Prav tako smo cilje, programe in usmeritve v razvoju stanovanjskega gospodarstva območju Občine Jesenice, prilagodili trenutnim gospodarskim razmeram in Nacionalnemu stanovanjskemu programu (2012-2021), ki je sicer na državni ravni še v pripravi.

Občina Jesenice usmerja del svojih prizadevanj tudi v izboljšanje razmer za igro otrok. Prav igra je namreč v zgodnjem obdobju človekovega razvoja izrednega, celo ključnega pomena za kvaliteten telesni, duhovni in socialni razvoj otrok oziroma ljudi, za razvoj oziroma krepitev njihovih zaznavnih, motoričnih, mentalnih, socialnih sposobnosti, ki vplivajo na njihovo kasnejše uspešno vključevanje v družbo.

Namen Programa urejanja in vzdrževanja otroških igrišč v lasti in upravljanju Občine Jesenice je izdelava podlage, ki bo na osnovi prostorskih danosti v občini, potreb in želja, trenutnega stanja otroških igrišč ter razpoložljivih finančnih sredstev Občine Jesenice, temelj za prostorsko načrtovano, ekonomsko upravičeno in vsebinsko smiselno gradnjo otroških igrišč.

• Novelacija programa urejanja in vzdrževanja otroških igrišč v lasti in upravljanju Občine Jesenice za obdobje 2016-2019

Prebivalci Potokov, Koroške Bele, Blejske Dobrave, Kočne, Podkočne in Lipc so se na predlog Občine Jesenice odločili za uvajanje projekta CRPOV, ker se zavzemajo za ustreznejši razvoj svojega kraja in višjo kvaliteto življenja. Njihovi motivi se kažejo v naslednjem:
 

• Trženje naravne in kulturne dediščine: prebivalci se zavedajo naravnih lepot in danosti, ki jih obkrožajo in so pripravljeni združiti in aktivirati vse razpoložljive potenciale in kreirati celovit turističen produkt na osnovi naravne in kulturne dediščine.
• Razvoj kmetijstva in podeželja s poudarkom na razvoju dopolnilnih dejavnosti: Na eni strani gre za ohranjanje malih kmetij z dopolnjevanjem proizvodnje in predelave v smeri čim večje finalizacije izdelkov, na drugi za trženje produktov preko turistične ponudbe (kolesarske in pohodniške poti, tematske poti, rekreacijsko območje za lokalno prebivalstvo).
• Posodobitev osnovne infrastrukture, kar bo omogočilo višjo kakovost bivanja.
• Ohranitev in varovanje krajine ter povečanje privlačnosti prostora
• Povečanje možnosti za delo in bivanje zlasti mladih
• Zagotavljanje pogojev za kakovostno bivanje (rekreacijske površine, objekti za izvajanje društvene dejavnosti, ipd.)
• Zagotavljanje pogojev za razvoj malega gospodarstva in storitvenega sektorja.

Temeljni razvojni motiv je najbolj izražen v trženju obstoječe in možne ponudbe iz dejavnosti turizma na podeželju ter predelave kmetijskih produktov, kar naj bi zagotavljalo dodaten vir zaslužka in višjo kvaliteto življenja.