Župan občine Jesenice

Mar  2019 04

Mesto jekla in ...

Blaž Račič, župan občine Jesenice Blaž Račič, župan občine Jesenice

V prejšnjem županovem kotičku na spletni strani sem razmišljal o tem, kaj nas določa kot sodobne Jeseničane. Enoznačnega odgovora seveda nismo ponudili, a nam ugotovitve lahko dajo nekaj namigov oziroma iztočnic za nadaljnje razmišljanje.

Želim namreč, da bi si vsi skupaj odgovorili na vprašanja povezano z identiteto prebivalcev, mesta in občine. Ko se namreč spoznamo, vemo, kaj hočemo. Za Jesenice in za občino si želim, da bi skupaj ugotovili, kaj nas povezuje, kdo smo in kaj hočemo.

Zanima me, ali dejansko drži, da so Jesenice »mesto jekla in cvetja«, kar piše na tablah ob vstopu v občino. Najbrž za nikogar od domačinov ni sporno, da je mesto, ki letos praznuje 90 let od pridobitve mestnih pravic, zraslo na železarstvu. Se pa sprašujem, ali nas določa »cvetje«, kar smo zapisali v slogan občine pred več kot desetletjem.

Res je, da živimo v okolju, ki ga obkroža zelenje, res je tudi, da so narcisne poljane pomladi naravna znamenitost, ki ji ni para daleč naokoli. Pa vendar, ali narava res tako močno določa našo identiteto in ali smo res tako prepoznavni po cvetju, da bi prepoznavnost, našo edinstvenost gradili prav s tem?

Če bi Slovence spraševali o tem, po čem prepoznavajo Jesenice, bi najbrž največ ljudi odgovorilo z dvema besedama. Jesenice so sinonim za železarstvo in hokej, medtem ko bi Jesenice redki povezali s cvetjem, narcisami, naravo.

O tem, da Jesenice določa železarska zgodovina in hokej, priča tudi grb občine Jesenice, ki je bil izbran leta 1992. V njem je stilizirani srednjeveški znak za železo, iz katerega izhaja tudi črka J (kot Jesenice) in H (kot hokej). Kljub temu so snovalci slogana pred dobrim desetletjem zanemarili dejstvo, da grb simbolizira tudi hokej.

Zdaj je čas in priložnost, da o tem steče javna razprava. Očitno je, da se občinski grb in slogan ne ujemata (pa čeprav so številni Jeseničani svoje avtomobile polepili z nalepkami s simpatično podobo narcise). Če grb simbolizira železo in hokej, veljavni slogan hokej zanemarja.

Seveda se ob tem nemudoma postavi tudi naslednje vprašanje: nas hokej danes res določa in povezuje tako kot pred desetletji? Če bi sklepal le po obisku hokejskih tekem v dvorani Podmežakla in bi današnji obisk primerjal z obiskom tekem v zgodovini, bi rekel, da Jesenice danes niso več tako hokejske, kot so bile. Pripadnost domačemu hokejskemu kolektivu (kot osrednjemu športnemu kolektivu v občini) se danes ne čuti več tako izrazito kot v preteklosti, dejavnost ni več tako močan element povezovanja in oblikovanja identitete lokalne skupnosti. Hokejska dejavnost seveda živi naprej, temeljito prenovo je dočakala tudi dvorana Podmežakla, ki jo v času hokejskih tekem obiščejo številni Slovenci.

Vsaka skupnost potrebuje elemente, ki povezujejo vse člane (ali vsaj čim večje število članov) skupnosti. Čeprav so nekoč na Jesenicah večinoma vsi odrasli delali v železarni (in jih je na ta način povezovala) in so bile redke družine, v katerih noben od članov družine ni delal v železarni, je danes ta ugotovitev primerljiva z zgornjo o obisku hokejskih tekem.

Kljub temu, da niti železarstvo niti hokej nista več tako močna povezovalna in celo identifikacijska elementa za Jeseničane, pa kljub temu ostajata najpomembnejša elementa povezovanja največjega števila občank in občanov. Verjamem, da tako lahko ostane tudi v prihodnje, pri čemer lahko dodatno izpostavimo tudi naravne danosti.

Naštete atribute je mogoče izpostaviti, jih smiselno povezati in narediti novo, celovito zgodbo za nov zagon Jesenic.

Prebrano 561 krat Zadnja sprememba Torek, 12. Marec 2019, 18:44