Župan občine Jesenice

feb  2021 26

Hiteti počasi

Dolga stoletja so Jesenice poznane kot železarski kraj. V nekdanji skupni državi so bile Jesenice tudi zelo pomembno železniško vozlišče in kraj prehoda čez državno mejo. Tu so delovale številne državne službe (carina, policija, veterina ipd.), uveljavljena so bila številna podjetja s področja prometa, transporta, logistike, ki so tudi dajala ton življenju v kraju med Mežaklo in Karavankami. Tik pred osamosvojitvijo Slovenije je samo v takratni Železarni Jesenice delalo okoli 7.000 delavcev.

V železarno na Jesenice niso prihajali na delo le delavci iz Jesenic in bližnje okolice, Zgornjesavske doline, zgornje Gorenjske, ampak iz celotne Gorenjske in tudi iz severne Primorske (Trenta, Baška grapa). Jesenice so bile pomembno središče. Vloga Jesenic (takratna občina Jesenice je obsegala tudi območje današnje občine Kranjska Gora in občine Žirovnica) kot najbolj severozahodnega upravnega, gospodarskega, prometnega, trgovskega, izobraževalnega, zdravstvenega, kulturnega, športnega središča v nekdanji državi je bila tedaj izrazita in očitna. Na račun tedanje Železarne so imele tedaj Jesenice tudi precejšnjo politično težo.

O spremenjeni vlogi in pomenu Jesenic zgovorno pričajo tudi številke. Če pogledamo le število delovnih mest v občini Jesenice, je to število 30 let po osamosvojitvi Slovenije (v občini je danes približno 7.000 delovnih mest) enako številu delovnih mest, ki jih je tik pred kolapsom zaposlovala samo Železarna Jesenice. Razlika je očitna.

S tem povezana je tudi spremenjena vloga Jesenic v obdobju samostojne Slovenije. Železarstvo je ostalo paradni konj jeseniškega gospodarstva, a je bilo treba poiskati nove razvojne priložnosti. Po vstopu Slovenije v EU so se zmanjšale potrebe po mejnem nadzoru (policija, carina), država je že skrčila svojo prisotnost v lokalnih okoljih (geodetska pisarna, na primer, že več let ne deluje na Jesenicah) in bojimo se, da bo država iz lokalnih okolij pod krinko racionalizacije še naprej umikala dejavnosti in še zniževala število delovnih mest v lokalnih okoljih.

Na Jesenicah smo v obdobju po osamosvojitvi tako že izgubili več tisoč delovnih mest. Mesto in občina sta izgubila del nekdanje vloge gospodarskega, upravnega, trgovskega, kulturnega središča, Jesenice so na ta račun izgubile tudi del politične moči in ugleda. Na ta del naše lokalne zgodovine ne smemo pozabiti in tudi ne dovoliti, da bodo drugi krojili našo usodo.

Na Jesenicah se dobro zavedamo posledic, ki so nastale po osamosvojitvi Slovenije, obenem opazujemo apetite, da bi nam odvzeli prihodnost. Seveda govorimo o ohranitvi dejavnosti splošne bolnišnice na Jesenicah.

Če je železarstvo (skozi zgodovino in tradicijo postalo) srce Jesenic, je zdravstvena dejavnost za nas priložnost za prihodnost. Zdravstvo smo že opredelili kot eno ključnih razvojnih priložnosti Jesenic in ga vnesli v naše strateške načrte. Tako je zdravstvo za Jesenice kot pljuča za človeka. Odstranitev pljuč, denimo, ali vsakršna podobna operacije pljuč je tvegana in potrebno je veliko znanja, potrpežljivosti, tenkočutnosti, da se ne naredi škoda, vsako posiljevanje z možnimi rešitvami, hitenjem z odločanjem in rokohitrstvom pa lahko naredi nepopravljivo škodo.

Vprašanje prihodnosti Splošne bolnišnice Jesenice oziroma gorenjske regijske bolnišnice tako ni le prostorsko vprašanje (oziroma vprašanje umestitve bolnišnice v prostor), kar bi, kot se zdi, radi izpostavili nekateri vplivni akterji in hiteli z odločanjem o tem. Tematika se tesno povezuje s številnimi področji, saj je to ni le vprašanje zdravstva, ampak tudi prostora, politike, sociale, (lokalnega in regionalnega) razvoja, ekonomije, izobraževanja, kadrov, zgodovine in tradicije. Skratka, gre za zelo kompleksno vprašanje, ki mu je treba posvetiti vso potrebno pozornost, znanje in čas. Zato je treba hiteti počasi.

Prebrano 320 krat Nazadnje urejano na četrtek, 27 maj 2021 15:28

Župan