Župan občine Jesenice

avg 2021 20

Javni interes in koronavirus

 

Že drugo leto zapored enega izmed največjih problemov ne le v občini Jesenice, ampak globalno, predstavlja nevarni koronavirus. Ta je precej spremenil običajni življenjski ritem, vplival je na delovanje različnih družbenih podsistemov.

Najbolj je bilo v tem obdobju obremenjeno zdravstvo, podobne obremenitve so spremljale delo v domovih za starejše in sorodnih ustanovah, v izobraževanju, nekateri deli gospodarstvo (še posebej gostinska in turistična dejavnost) so bili ohromljeni. Vse nas, torej prebolevnike, cepljene, skeptike, ki dvomijo v cepiva (in pristajajo na testiranja), povezuje želja, da bi nevarni virus pregnali in bi se življenje postopoma lahko vrnilo v nekdanje okvire. Nesporno je, da je to javni interes. V javnem interesu torej je, da se življenje vrne v običajni ritem.

Kako to doseči, je vprašanje, ki zaposluje zdravstvene delavce, farmacevte, šolnike, gospodarstvenike, predvsem pa politike na lokalni, državni in nadnacionalni ravni ter seveda tudi splošno javnost ne le pri nas, ampak po vsem svetu. Možnih rešitev ni veliko. Pravzaprav se mi zdi, da je edina realna možnost ta, da se vsi skupaj zavedamo pomena podrejanja javnemu, skupnemu interesu.

Podoben primer iz zgodovine je star že skoraj 50 let. Tedaj se je v nekdanji Jugoslaviji pojavil virus črnih koz. Oblast je ukrepala hitro, saj se je zavedala, da mora slediti javnemu interesu, to je omejitvi širjenja nevarne bolezni, saj bi bile v nasprotnem primeru (zdravstvene, gospodarske, politične, …) posledice precej hujše. V nekaj tednih je bila cepljena velika večina prebivalcev tedanje države. Virusu so na ta način onemogočili nadaljnje širjenje in povzročanje neugodnih posledic za zdravstvo in vse ostale družbene podsisteme.

Danes črne koze starejšim generacijam predstavljajo le še bežen spomin na oddaljeno zgodovino, mlajšim je primer manj znan. A je nauk, do katerega so tedaj prišli, jasen: če želi družba kot celota omejiti širjenje nevarnega virusa, je treba zagotoviti ustrezno raven precepljenosti prebivalstva. Vse ostale rešitve bi bile nepopolne, delne, virus pa bi še naprej imel možnosti za širjenje. Nadaljnje širjenje virusa črnih koz ni bilo v javnem interesu, zato je bil odziv oblasti ustrezen, ljudstvo cepljeno, nevarni virus pa premagan.

V podobnem položaju smo danes, ko ugotavljamo, da je pripravljenosti za podrejanje osebnih interesov vsakega posameznika javnemu interesu manj – več pa je, denimo, razprav o zaščiti osebne svobode posameznika. Na ta način se torej soočata javni interes (po omejevanju širjenja virusa) na eni strani in osebni interes (po zaščiti osebne svobode) na drugi strani.

To praktično pomeni le, da se brez cepljenja celovita rešitev za nevarni koronavirus odmika v prihodnost in tako lahko pričakujemo, da bo koronavirus še naprej ostal med nami in bo vplival na življenje na različnih ravneh.

Takšne dileme med javnim in zasebnim interesom, kot jo opažamo danes, v obdobju pojava črnih koz v nekdanji Jugoslaviji praktično ni bilo. Takratna družbena (socialistična) ureditev je namreč od posameznika terjala, da osebne interese podredi skupnemu, torej javnemu interesu, medtem ko današnja (liberalna) ureditev na prvo mesto pred skupnost in javni interes postavlja interes posameznika in njegovo osebno svobodo.

V obdobju, ki ga živimo in v dilemi, ki jo doživljamo, se zdi, da je praktično nemogoče najti pomiritev med dvema skrajnostima, torej med javnim in osebnim interesom. Tako nas v prihodnje ne bi smele presenetiti znova polne bolniške postelje, nova zaprtja (izobraževalnih in vzgojnih ustanov, delov gospodarstva), omejitve gibanja in podobno, kar smo že doživeli in česar nočemo več.

Skratka, vsi vemo, kaj hočemo. To pa je, žal, tudi vse od enotnosti.

Prebrano 366 krat Nazadnje urejano na torek, 07 september 2021 09:31