Skok na osrednjo vsebino
Natisni to stran

Poročilo o raziskavi sekundarnih duplarjev na osnovnih šolah

Metoda terenskega raziskovanja v okolici šol

Opazovanje ptic v gnezdilnicah, nameščenih v okolici osnovnih šol, je potekalo od konca marca do konca junija in je bilo metodološko poenoteno. Pri opazovanjih je sodelovalo 93 učencev iz sedmih gorenjskih osnovnih šol, o številu sodelujočih na eni sodelujoči šoli (OŠ F.S. Finžgarja Lesce, podružnična šola Begunje) pa nimamo podatkov. Učenci so vsako gnezdilnico opazovali enkrat tedensko najmanj eno šolsko uro in sicer posamič , v parih ali manjših skupinah. Pri opazovanjih so jim zlasti na začetku sezone ob strani stale njihove mentorice. Mesto opazovanja je bilo v oddaljenosti nekaj deset metrov od gnezdilnice, tako da ptic ob in v gnezdilnicah niso vznemirjali. Opazovanje je potekalo po vnaprej pripravljenem protokolu (Priloga 7), ki so ga učenci vedno imeli pri sebi. Na zadnji strani protokola so bile za pomoč pri določanju ptic natisnjene risbe tistih vrst, za katere smo pričakovali, da bi lahko zasedle nameščene gnezdilnice z okroglo vhodno odprtino, ter nekatere druge pogoste vrste, ki se pojavljajo v naseljih in bi jih učenci utegnili opaziti v bližini gnezdilnic. Učenci so svoja opažanja beležili v enoten obrazec (Priloga 8). Za vsako opazovanje so izpolnili nov obrazec.

Učenci so vse vrste ptic, ki so se pojavljale v bližnji okolici gnezdilnic, tik ob gnezdilnicah ali pa so v gnezdilnico vstopale oziroma v njej gnezdile. Ob vsaki zabeleženi vrsti so vsakokrat zapisali vedenje ptice, ki so ga uvrstili v eno od štirih kategorij: 1] vrsta je bila opažena v bližini gnezdilnice (na razdalji največ 15 m), 2] vrsta se je zadrževala tik ob gnezdilnic (manj kot 1 m stran), 3] vrsta je vstopala v gnezdilnico ali 4] vrsta je v gnezdilnici gnezdila (opaženo je bilo hranjenje mladičev). Za vsako vrsto, ki je v gnezdilnici hranila mladiče, so na minuto natančno beležili prihod staršev na gnezdo. Kjer je bilo možno, so starše ločevali po spolu. Izpolnjene obrazce so po zaključku opazovanj posredovali vodji izobraževanja Urši Koce, ki je napravila analizo podatkov. Mentorji so po želji lahko obdržali fotokopije oziroma originale obrazcev s podatki, ki jih povsem prosto lahko uporabijo v pedagoške namene (npr. izdelava mladinske raziskovalne naloge, za poučevanje analitičnih metod itd.).

Na nekaterih šolah so v obdobju, ko so bili v gnezdilnicah večji mladiči, pod vodstvom g. Aljoše Žnidarja, sodelujoči učenci in mentorica odprli eno ali več gnezdilnic in pogledali zarod.

 

Analiza podatkov

Podatki o gnezdilnicah, sodelujočih učencih in podatki z opazovanj ptic so bili vneseni v bazo, zgrajeno v programu Microsoft Access. Podatkov z OŠ F.S. Finžgarja Lesce, podružnična šola Begunje do dne pisanja tega poročila še nismo prejeli, zato niso bili vključeni v analize. Opravljene so bile preproste prostorske in statistične analize in sicer:

®     Podatke o gnezdečih vrstah ptic v gnezdilnicah smo prikazali na zemljevidih s podlago DOF (digitalni ortofoto posnetek). Zemljevidi so bili izdelani ločeno za vsako šolo.

®     Podatke o zasedenosti gnezdilnic s posameznimi gnezdečimi vrstami ptic smo prikazali tudi grafično. Opredelili smo tudi verjetnost gnezditve: če je bila vrsta opazovana pri hranjenju mladičev, smo gnezditev opredelili kot potrjeno, če pa je bila vrsta opazovana pri vstopanju v gnezdilnico, zlasti z gnezdilnim materialom, smo gnezditev opredelili kot možno. Združili smo podatke vseh šol.

®     Grafično smo prikazali podatke o številu opazovanj posamezne vrste ptice in njihovem vedenju. Združili smo podatke vseh šol.

®     Za veliko sinico, ki je bila najpogosteje opazovana ptica v neposredni bližini gnezdilnic in tudi najpogostejša gnezdilka v gnezdilnicah, smo grafično prikazali potek gnezdenja po času.

®     Za veliko sinico smo tudi grafično prikazali frekvenco prinašanja hrane mladičem.

®     Analizirali smo ali je bil v okolici gnezdilnic, ki so bile zasedene, večji delež zelenih površin kakor v okolici gnezdilnic, ki niso bile zasedene. Delež zelenih in pozidanih površin smo določili na krožni površini s polmerom 100 m.

Prebrano 7072 krat Nazadnje urejano na 1, 31.01.2012 08:32