Javna naročila, razpisi in objave

Miha Potočnik

Naslov projekta:

Gregorjevo na podeželju

Naročnik:

OBČINA JESENICE
Cesta železarjev 6
4270 Jesenice
davčna številka: 39795888
EMŠ: 5874335000

Zastopnik naročnika:

Tomaž Tom Mencinger, župan

Kontaktna oseba:

Metka Zalokar, Oddelek za gospodarstvo

Izvajalec:

Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) Tržaška cesta 2
1000 Ljubljana
davčna številka: SI68956029
EMŠ: 5215412

Soizvajalec programa:

Aljoša Žnidar

Povezava na spletno stran projekta:

Gregorjevo na podeželju

Rezultati in razprava

Učenci so izvedli skupno 279 opazovanj 31 gnezdilnic, nameščenih v okolici 7 osnovnih šol (Slika 2). Opaženih je bilo 18, vrst ptic, ki so se zadrževale v neposredni bližini gnezdilnic ali v njih, od tega 8 vrst sekundarnih duplarjev (Slika 1). Še 6 drugih vrst ptic se je zadrževalo v širši okolici gnezdilnic. Najbolj pogosto opazovana vrsta ptice ob gnezdilnicah in v njih je bila velika sinica, dokaj pogosto pa domači vrabec, kos, plavček in pogorelček (Slika 1). Tik ob gnezdilnicah so se sekundarni duplarji zadrževali veliko pogosteje kakor ptice, ki ne gnezdijo v duplih oziroma gnezdilnicah.

Velika sinica je bila tudi najbolj pogosta gnezdilka v gnezdilnicah, saj je naselila več kot polovico gnezdilnic (18 od 31) (Slika 3). Približno tretjina gnezdilnic je bila prazna, ostale pa so vsako po eno naselili domači vrabec, močvirska sinica, plavček, pogorelček in ena neznana vrsta. Velika sinica je tudi drugod po Sloveniji najpogostejša gnezdilka v gnezdilnicah. Ugotovili smo, da zasedenost gnezdilnic ni bila v povezavi z deležem zelenih površin v njihovi bližnji okolici (Slika 4).

Učenci so beležili tudi vedenje ptic. Vrste so bile ob gnezdilnicah opazovane pri različnih dejavnostih, bodisi so se ob gnezdilnici le zadrževale, ali pa so si jih ogledovale in vanje vstopale. V gnezdilnice so vstopale, ker so se zanje zanimale, ker so vanje nosile material za gnezdo ali ker so hranile mladiče. Starši, ki hranijo mladiče, v gnezdilnico pogosto vstopajo in iz nje izstopajo, zaradi česar je čas, ko so v gnezdu mladiči, nezgrešljiv. Pogosto je vidna tudi hrana za mladiče v njihovih kljunih. Ker so učenci ptice v gnezdilnicah spremljali tekom celotne gnezditvene sezone. Ugotovili smo, da se je obdobje, ko so bili v gnezdih mladiči, pri veliki sinici, obdobje mladičev v gnezdilnici pričelo v prvih dneh maja in je trajalo vse do konca junija, ko so učenci prenehali z opazovanjem (Slika 3). Ker pri veliki sinici valjenje traja od 12 do 15 dni, lahko izračunamo, da so z gnezdenjem pričele okoli 15. aprila.

Pri opazovanju ptic, ki so hranile mladiče, so učenci zapisovali tudi čas prihoda na gnezdo na minuto natančno. Tako smo ugotovili, kako pogosto starši prinašajo hrano mladičem. Tudi v tem primeru je bilo največ podatkov zbranih za veliko sinico. Ugotovili smo, da velike sinice mladiče hranijo pogosto, saj je v največ primerih med dvema zaporednima prihodoma na gnezdo minilo manj kot dve minuti (Slika 5). V primerih, ko je bil ta čas daljši (v nekaj primerih tudi do 15 minut, v enem primeru pa celo več kot pol ure), so se starši najbrž prehranjevali sami, ali pa so hrano iskali dlje od gnezda.

 Slika 1_web

Slika 1. Opažene vrste ptic, ki so de zadrževale v bližini gnezdilnic, ter njihovo vedenje

Slika 2_web

Slika 2. Lokacije gnezdilnic v okolici šol in podatki o gnezdečih vrstah.

Slika 3_web

Slika 3. Zasedenost gnezdilnic, nameščenih v okolici osnovnih šol.

Slika 4_web

Slika 4. Zasedenost gnezdilnic v povezavi z deležem površine zelenih in pozidanih zemljišč na krožni ploskvi s polmerom 100 m v okolici gnezdilnic.

Slika 5_web

Slika 5. Časovni potek gnezdenja pri veliki sinici. Podatki so združeni z vseh opazovanj na vseh osnovnih šolah. Vsaka pika prikazuje eno opazovanje vrste.

Slika 6_web

Slika 6. Pogostost hranjenja mladičev pri veliki sinici. Interval je obdobje med dvema zaporednima prihodoma enega od staršev na gnezdo.

Poročilo o raziskavi sekundarnih duplarjev na osnovnih šolah

Metoda terenskega raziskovanja v okolici šol

Opazovanje ptic v gnezdilnicah, nameščenih v okolici osnovnih šol, je potekalo od konca marca do konca junija in je bilo metodološko poenoteno. Pri opazovanjih je sodelovalo 93 učencev iz sedmih gorenjskih osnovnih šol, o številu sodelujočih na eni sodelujoči šoli (OŠ F.S. Finžgarja Lesce, podružnična šola Begunje) pa nimamo podatkov. Učenci so vsako gnezdilnico opazovali enkrat tedensko najmanj eno šolsko uro in sicer posamič , v parih ali manjših skupinah. Pri opazovanjih so jim zlasti na začetku sezone ob strani stale njihove mentorice. Mesto opazovanja je bilo v oddaljenosti nekaj deset metrov od gnezdilnice, tako da ptic ob in v gnezdilnicah niso vznemirjali. Opazovanje je potekalo po vnaprej pripravljenem protokolu (Priloga 7), ki so ga učenci vedno imeli pri sebi. Na zadnji strani protokola so bile za pomoč pri določanju ptic natisnjene risbe tistih vrst, za katere smo pričakovali, da bi lahko zasedle nameščene gnezdilnice z okroglo vhodno odprtino, ter nekatere druge pogoste vrste, ki se pojavljajo v naseljih in bi jih učenci utegnili opaziti v bližini gnezdilnic. Učenci so svoja opažanja beležili v enoten obrazec (Priloga 8). Za vsako opazovanje so izpolnili nov obrazec.

Učenci so vse vrste ptic, ki so se pojavljale v bližnji okolici gnezdilnic, tik ob gnezdilnicah ali pa so v gnezdilnico vstopale oziroma v njej gnezdile. Ob vsaki zabeleženi vrsti so vsakokrat zapisali vedenje ptice, ki so ga uvrstili v eno od štirih kategorij: 1] vrsta je bila opažena v bližini gnezdilnice (na razdalji največ 15 m), 2] vrsta se je zadrževala tik ob gnezdilnic (manj kot 1 m stran), 3] vrsta je vstopala v gnezdilnico ali 4] vrsta je v gnezdilnici gnezdila (opaženo je bilo hranjenje mladičev). Za vsako vrsto, ki je v gnezdilnici hranila mladiče, so na minuto natančno beležili prihod staršev na gnezdo. Kjer je bilo možno, so starše ločevali po spolu. Izpolnjene obrazce so po zaključku opazovanj posredovali vodji izobraževanja Urši Koce, ki je napravila analizo podatkov. Mentorji so po želji lahko obdržali fotokopije oziroma originale obrazcev s podatki, ki jih povsem prosto lahko uporabijo v pedagoške namene (npr. izdelava mladinske raziskovalne naloge, za poučevanje analitičnih metod itd.).

Na nekaterih šolah so v obdobju, ko so bili v gnezdilnicah večji mladiči, pod vodstvom g. Aljoše Žnidarja, sodelujoči učenci in mentorica odprli eno ali več gnezdilnic in pogledali zarod.

 

Analiza podatkov

Podatki o gnezdilnicah, sodelujočih učencih in podatki z opazovanj ptic so bili vneseni v bazo, zgrajeno v programu Microsoft Access. Podatkov z OŠ F.S. Finžgarja Lesce, podružnična šola Begunje do dne pisanja tega poročila še nismo prejeli, zato niso bili vključeni v analize. Opravljene so bile preproste prostorske in statistične analize in sicer:

®     Podatke o gnezdečih vrstah ptic v gnezdilnicah smo prikazali na zemljevidih s podlago DOF (digitalni ortofoto posnetek). Zemljevidi so bili izdelani ločeno za vsako šolo.

®     Podatke o zasedenosti gnezdilnic s posameznimi gnezdečimi vrstami ptic smo prikazali tudi grafično. Opredelili smo tudi verjetnost gnezditve: če je bila vrsta opazovana pri hranjenju mladičev, smo gnezditev opredelili kot potrjeno, če pa je bila vrsta opazovana pri vstopanju v gnezdilnico, zlasti z gnezdilnim materialom, smo gnezditev opredelili kot možno. Združili smo podatke vseh šol.

®     Grafično smo prikazali podatke o številu opazovanj posamezne vrste ptice in njihovem vedenju. Združili smo podatke vseh šol.

®     Za veliko sinico, ki je bila najpogosteje opazovana ptica v neposredni bližini gnezdilnic in tudi najpogostejša gnezdilka v gnezdilnicah, smo grafično prikazali potek gnezdenja po času.

®     Za veliko sinico smo tudi grafično prikazali frekvenco prinašanja hrane mladičem.

®     Analizirali smo ali je bil v okolici gnezdilnic, ki so bile zasedene, večji delež zelenih površin kakor v okolici gnezdilnic, ki niso bile zasedene. Delež zelenih in pozidanih površin smo določili na krožni površini s polmerom 100 m.

Izdelava in postavitev gnezdilnic (A12, A13)

Pri izdelavi gnezdilnic in nameščanju v okolici šol so sodelovali učenci v okviru delavnic, ki so bile organizirane na šolah in jih je vodil g. Aljoša Žnidar. Otroci so gnezdilnice, ki so jih izdelali sami, poslikali s poljubnimi motivi. V obdobju med 7.1.2011 in 28.3.2011 je bilo v okviru projekta nameščenih skupno 50 klasičnih gnezdilnic z okroglo vhodno odprtino s premerom od 30 do 44 mm (Tabela 4). 34 gnezdilnic je bilo nameščenih v okolici sodelujočih osnovnih šol, 7 v sadovnjaku na Blejski Dobravi (18.2.) in 7 na Pristavi v Javorniškem Rovtu (28.3.).

 

Tabela 4. Datumi delavnic o izdelavi gnezdilnic in datumi posatvljanja gnezdilnic na osnovnih šolah

 

osnovna šola

delavnica

postavitev

OŠ A. T. Linharta Radovljica

17.12.2010

07.01.2011

OŠ Begunje

15.12.2010

13.01.2011

OŠ Žirovnica

14.12.2010

13.01.2011

OŠ Mojstrana

16.12.2010

18.01.2011

OŠ Kranjska Gora

22.12.2010

19.01.2011

OŠ Gorje

9.12.2010

20.01.2011

OŠ Koroška Bela

6.1.2011

20.01.2011

OŠ Blejska Dobrava

10.12.2010

28.01.2011

Izdelava in postavitev gneznilnic po osnovnih šolah

OŠ Blejska Dobrava

 
 

 

OŠ Kranjska Gora



OŠ Mojstrana

 

OŠ  Mojstrana- postavitev gnezdilnic

 

OŠ Begunje

Opisi ptic sekundarnih duplarjev

Vse predstavljene ptice so sekundarni duplarji. To so ptice, ki naseljujejo opuščena dupla detlov in žoln, pa tudi gnezdilnice, predvsem takšne z okroglo odprtino. Nekatere vrste se zadovoljijo tudi z manjšimi votlinami v zidovih ali kakšnimi drugimi človeškimi izdelki, na primer votlimi drogovi, cevmi in podobnimi nenavadnimi gnezdišči.

Škorec (Sturnus vulgaris)

Skorec_ToneTrebar_web

 

 

Velikost: 20,5-22,5 cm
Bivališče: vrtovi, močvirja, barja, obmorske pečine, ustja rek, gozdovi, žive meje, naselja
Gnezdo: neurejeno, v duplu, vdolbini v stavbi, skalni špranji ali gnezdilnici
Število in barva jajc: 5-7, bledo modra
Tip mladiča: gnezdomec puhavec

Hrana: žuželke in njihove ličinke, sadje, jagodičje
Status: delna selivka
Evropski naravovarstveni status: SPEC 3

Gnezditev: april-junij

Pojavljanje: vse leto

Oglašanje: 

Škorec je zelo družabna ptica, saj se združuje v velike jate, posebno na prenočiščih. Le v času gnezditve ne mara družbe drugih škorcev. V svatovskem perju je bleščeče vijolično-zeleno obarvan, z rumenim kljunom. Pozimi pa ga prepoznamo po črnem kljunu, številnih belih pikah po njegovem telesu ter po belo obrobljenih peresih. Mladi škorci so rjavih barv. Škorcu najbolj odgovarjajo pokrajine z razredčenimi starimi listavci. Zato ga najpogosteje srečamo v parkih, vrtovih in sadovnjakih. Prezimovališča srednjeevropske populacije so predvsem v južni Evropi in severni Afriki. Pri nas je škorec zelo pogosta poletna vrsta, manjše število pa jih tudi prezimuje.

 

 

Pogorelček (Phoenicurus phoenicurus)

Pogorelcek_DietmarNiel_web

 

Velikost: 13-15 cm
Bivališče: gozdovi, visokodebelni sadovnjaki, parki
Gnezdo: skodeličasto, skrito v duplu, špranji, med koreninami
Število jajc: 3-10, svetlo modra
Tip mladiča: gnezdomec valjenec

Hrana: žuželke in njihove ličinke, pajki
Status: selivka
Podobne vrste: samica šmarnice
Ogroženost v Sloveniji: E2 - močno ogrožena vrsta
Evropski naravovarstveni status: SPEC 2

Gnezditev: maj-junij

Pojavljanje: april-oktober

Oglašanje: 

Pogorelčka (samca) prepoznamo po treh barvah, ki simbolizirajo pogorišče: barvi žerjavice na trebušni strani, barvi oglja obraznem delu glave ter barvi pepela na temenu. Značilno zanj je potresavanje z repom in perutmi. Tako kot samec ima tudi samica podrepno perje rdeče, vendar je drugod po telesu rjavo obarvana. Pogorelčkov življenjski prostor so visokodebelni sadovnjaki, tako v nižinah kot v sredogorju, pa tudi presvetljeni gozdovi. Pozimi se seli v Afriko, zato ga v tem letnem času pri nas ne bomo videli. Podobna vrsta je šmarnica (Phoenicurus ochruros), pri kateri pa je samec skoraj po vsem telesu črn, le podrepno perje je rdeče. Samca šmarnice izdajata tudi dve žareče beli lisi v perutih. Samico pogorelčka in samico šmarnice je težko ločiti med seboj.

 

Velika sinica (Parus major)

Velika sinica

 

Velikost: 13,5-14,5 cm
Bivališče: gozdovi, vrtovi, žive meje
Gnezdo: skodeličasto, v duplu ali v gnezdilnici
Število jajc: 8-13, bela, rdečkasto pikasta
Tip mladiča: gnezdomec puhavec

Hrana: poleti žuželke in njihove ličinke, pajki, pozimi semena, oreški, loj
Status: celoletna vrsta
Podobne vrste: menišček, plavček
Evropski naravovarstveni status: non-SPEC

Gnezditev: marec-junij

Pojavljanje: vse leto

Oglašanje: 

Velika sinica je največja in daleč najpogostejša evropska sinica. Prepoznamo jo po izrazito črno-beli glavi in črni progi, ki vzdolžno deli njeno rumeno oprsje. Pri samcu je proga izrazitejša kot pri samici. Drugi lahek razpoznavni znak je njeno petje znanih zlogov »ci-ci-do«. Gnezdi povsod, kjer uspeva drevje, od morske obale pa vse do gozdne meje. Najbolj ji ustrezajo razredčeni iglasti in listnati gozdovi, parki ter vrtovi. Prostor za gnezdenje včasih izbere na nenavadnih mestih: v votlih drogovih izolacijskih ceveh ali podobnih votlih strukturah. Pozimi je izjemno pogosta obiskovalka krmilnic. V Sloveniji je zelo pogosta celoletna vrsta.

 

Plavček (Parus caeruleus)

Plavcek_ToneTrebar_web

 

Velikost: 11-12 cm
Bivališče: vrtovi, žive meje, svetli gozdovi, tudi trstičja
Aktivnost: podnevi
Gnezdo: skodeličasto, v trhlem duplu
Število jajc: 7-12, bela, rdečkasto pikasta
Tip mladiča: gnezdomec puhavec

Hrana: poleti žuželke in njihove ličinke, pajki, pozimi semena, loj
Status: celoletna vrsta
Evropski naravovarstveni status: non-SPECE

Gnezditev: marec-junij

Pojavljanje: vse leto

Oglašanje: 

Plavček je na prvi pogled zelo podoben veliki sinici, le da je manjši in ima izrazito svetlo modro glavo. Naseljuje s podrastjo bogate listnate in mešane gozdove. Pogosto pa ga opazimo tudi v parkih, na pokopališčih, v vrtovih in sadovnjakih ter v pokrajini s pogostimi živimi mejami. Z veliko sinico pogosto tekmuje za dupla in gnezdilnice, a ji običajno mora prepustiti prostor. Pozimi to majhno sinico lahko opazimo v trsju, še pogostejša pa je ob krmilnicah. V Sloveniji je zelo pogosta celoletna vrsta.

 

Menišček (Parus ater)

Menišček

 

Velikost: 10,5-11,5 cm
Bivališče: mešani in iglasti gozdovi, žive meje, vrtovi
Gnezdo: skodeličasto, v duplu dreves in štorov, tudi v luknjah v tleh
Število jajc: 7-9, bela, rdečkasto pikasta
Tip mladiča: gnezdomec puhavec
Hrana: poleti žuželke in pajki, pozimi semena iglavcev
Status: celoletna vrsta
Podobne vrste: močvirska in gorska sinica
Evropski naravovarstveni status: non-SPEC

Gnezditev: marec-junij

Pojavljanje: vse leto

Oglašanje: 

Menišček je najmanjša evropska sinica. Prepoznamo ga po veliki glavi s podolgovato, belo liso na tilniku ter po belih perutnih progah. Menišček živi pretežno v iglastih in mešanih gozdovih od nižin do drevesne meje, najdemo ga tudi v parkih in listnatih gozdovih s primesjo iglavcev. V južni Evropi naseljuje tudi čiste, listnate gozdove. Za gnezdenje uporablja dupla nizko pri tleh, a tudi štore, špranje zidov in celo opuščene rove malih sesalcev v tleh. Pri nas je pogosta celoletna vrsta.

 

Močvirska sinica (Parus palustris)

Mocvirska sinica_Tone Trebar_web

avtor posnetka dr. Tomi Trilar

 

Velikost: 11-12 cm
Bivališče: vrtovi, žive meje, gozdovi
Gnezdo: skodeličasto, v trhlem duplu
Število jajc: 6-9, bela, rdečkasto pikasta
Tip mladiča: gnezdomec puhavec

Hrana: poleti žuželke in njihove ličinke, sicer semena zelišč
Status: celoletna vrsta
Podobne vrste: gorska sinica
Evropski naravovarstveni status: SPEC 3

Gnezditev: marec-junij

Pojavljanje: vse leto

Oglašanje: 

To sinico z bleščeče črno kapico bi lahko hitro zamenjali s črnoglavko, ki pa je brez črnega podbradka. Poimenovanje nas lahko malce zavede – močvirsko sinico le redko najdemo v močvirju. Rajši naseljuje vlažne listnate in mešane gozdove s hrastom in bukvijo. Opazimo jih tudi na samotnih drevesih na polju, v mejicah, na pokopališčih in večjih vrtovih. V Sloveniji je pogosta celoletna vrsta.

 

Domači vrabec (Passer domesticus)

DomaciVrabecSamec_ToneTrebar_web

DomaciVrabecSamica_ToneTrebar_web

 

Velikost: 14-16 cm
Bivališče: vrtovi, naselja, močvirja, obmorske pečine, ustja rek, goščave, žive meje
Gnezdo: kroglasto, v špranji v stavbi, v gnezdilnici, včasih na drevesu
Število jajc: 3-5, siva, marogasta
Tip mladiča: gnezdomec golič
Hrana: semena in žuželke
Status: celoletna vrsta
Podobne vrste: poljski vrabec
Evropski naravovarstveni status: non-SPEC

Gnezditev: april-junij

Pojavljanje: vse leto

Oglašanje: 

Domači vrabec je najbrž najbolj poznana ptica. To gre pripisati njegovi številčnosti, glasnosti in zadrževanju v naseljih. Samec in samica se razlikujeta v obarvanosti – samica je bolj enotnih in svetlih barv. Bržkone jo lahko zamenjamo z mladim vrabcem, zato pri štetju bodimo pozorni. Prilagodljivega domačega vrabca, ki sicer izvira iz vzhodne Azije, danes srečamo kot človekovega spremljevalca povsod po naseljih od obale pa do gorskega sveta. V zadnjih desetletjih njegova populacija upada. V Sloveniji je domači vrabec zelo pogosta celoletna vrsta.

 

Poljski vrabec (Passer montanus)

PoljskiVrabec_ToneTrebar_web

 

Velikost: 12,5-14 cm
Bivališče: vtovi, polja, goščave in žive meje
Gnezdo: kroglasto, v duplu, med skalama ali v zidu
Število jajc: 4-6, bledo siva, rjavo pikasta
Tip mladiča: gnezdomec golič
Hrana: semena, žuželke
Status: celoletna vrsta
Podobne vrste: domači vrabec
Evropski naravovarstveni status: non-SPEC

Gnezditev: april-junij

Pojavljanje: vse leto

Oglašanje: 

Poljski vrabec je nekoliko podoben domačemu vrabcu, vendar ju zlahka ločimo, če smo pozorni na bel ovratnik, kostanjevo rjavo teme in črno pego na belem licu. Poljski vrabec je veliko bolj zadržan in manj glasen kot domači. V krmilnice prileti le redko, raje semena išče na tleh, gnezdilnice pa naseli veliko raje kot domači vrabec. Naseljuje bogato strukturirana polja z goščavami, na gozdnih obronkih, na obrobjih mest, v vaseh in na samotnih kmetijah ter v parkih. V Sloveniji je zelo pogosta celoletna vrsta.

 

Vijeglavka (Jynx torquilla)

Vijeglavka_DamijanDenac_web

 

Velikost: 16-18 cm
Bivališče: visokodebelni sadovnjaki, nižinski presvetljeni gozdovi, gozdički, gozdni rob, parki
Gnezdo: duplo, zidna lina, gnezdilnica, redkeje v talnem rovu
Število jajc: 5-12, bela
Tip mladiča: gnezdomec valjenec
Hrana: predvsem ličinke mravelj

Status: selivka
Ogroženost v Sloveniji: V - ranljiva vrsta
Evropski naravovarstveni status: SPEC 3

Gnezditev: maj-september

Pojavljanje: marec-oktober

Oglašanje: 

Vijeglavka je majhna žolna vrabčje velikosti. S svojim rjavo sivim drobnim vzorcem se odlično prikriva v naravnem okolju, kjer živi. Vijeglavka je posebnež v več pogledih. Je edina žolna selivka – seli se v afriške savane južno od Sahare. Izmed žoln je tudi edina, ki si dupla ne steše sama. Ime je dobila po zvijanju glave, ki je vedenje, s katerim zmede plenilce. Njeno oglašanje pri nas najlažje slišimo v marcu in aprilu, ko se ptice vrnejo s svojih prezimovališč in se par oglaša v duetu, da označuje svoj teritorij. Vijeglavke gnezdijo v odprti kulturni krajini s posameznimi gručami dreves in grmovja ter v senožetnih sadovnjakih. Gnezdo si naredi v drevesnih duplih, hrani pa se na travnikih, kjer išče predvsem ličinke mravelj. V Sloveniji je široko razširjena vrsta, vendar pa njeno število upada.

S projektom Gregorjevo na podeželju želimo predstaviti problematiko pomanjkanja gnezdilnih mest za sekundarne duplarje na podeželju in jim hkrati pomagati z namestitvijo gnezdilnic. Duplarji so vrste ptic, ki gnezdijo v naravnih duplih. Primarni duplarji, kot sta detel in žolna, dolbejo svoja dupla v debla starejših dreves, ki jih naslednja leta zasedejo sekundarni duplarji. Glavni predstavniki sekundarnih duplarjev na območju zgornje Gorenjske so menišček, velika, gorska in čopasta sinica, brglez, pogorelček, šmarnica, vijeglavka, mali in veliki skovik, če naštejemo le najpomembnejše.

Zaradi izginjanja starih visokodebelnih sadovnjakov na podeželju in obrobju mest izginjajo tudi primerna gnezdilna mesta sekundarnih duplarjev, kot so naravna dupla, razpoke v starem drevju ipd. Podobno usodo doživljajo te ptice tudi v gozdovih, iz katerih se odstranjujejo vsa bolna in odmrla drevesa.

Primarni namen postavitve gnezdilnic je odgovor na pomanjkanje naravnih dupel in širitev življenjskega prostora  za sekundarne duplarje. Drug, prav tako pomemben razlog za nameščanje gnezdilnic pa je privabljanje teh ptic v kulturno krajino, kjer jih ljudje lahko opazujemo. Z osveščanjem širše javnosti, predvsem otrok in mladine, o pomenu ohranjanja visokodebelnih sadovnjakov in njihovega ponovnega umeščanja v podeželski prostor, pa želimo prispevati k trajnejši rešitvi te problematike.

Projekt je potekal v okviru Lokalne akcijske skupine LAS »Gorenjska košarica«, in sicer s sredstvi Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, za program Leader, sredstvi Občine Jesenice ter ostalih partnerjev v projektu: OŠ Josipa Vandota Kranjska Gora, OŠ 16. decembra Mojstrana, OŠ Koroška Bela – Jesenice in Blejska Dobrava, OŠ Žirovnica, OŠ Antona Tomaža Linharta Radovljica, OŠ Frana Saleškega Finžgarja Lesce – podružnična šola Begunje, OŠ Gorje in Kulturno društvo Vintgar.

 

PREGLED AKTIVNOSTI V PROJEKTU

 

1) ANIMACIJSKO – MOTIVACIJSKI PROGRAM ZA OTROKE OSNOVNIH ŠOL OBČIN ZGORNJE GORENJSKE

V okviru projekta »Gregorjevo na podeželju« je Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) kot pogodbeni izvajalec pripravil in izvedel animacijsko-motivacijski program za otroke. Program sta izvajala dr. Urška Koce (zaposlena na DOPPS kot varstvena ornitologinja) ter Aljoša Žnidar (član DOPPS).

Animacijsko-motivacijski program je obsegal najprej izobraževanje in predstavitev projekta mentorjem osnovnih šol, izobraževanje za učence ter na koncu obdobja opazovanj še analiza rezultatov in predstavitev problematike in rezultatov na dveh javnih prireditvah.

Izobraževanje in predstavitev projekta za mentorje

Mentorji, ki so sodelovali pri projektu, so bili učitelji naravoslovnih predmetov v osnovnih šolah Na večini osnovnih šol so bili v projekt vključeni učenci višjih razredov, le na OŠ Koroška Bela, dislocirana enota Blejska Dobrava so sodelovali učenci prvega razreda.

Mentorji so se pri izobraževanju s strani dr. Urške Koce seznanili ter spoznali varstveno problematiko ptic kulturne krajine, zlasti visokodebelnih sadovnjakov. Ob slikovnem materialu so spoznali tudi ptice sekundarne duplarje, ki naseljujejo gnezdilnice, ter s pravilnim umeščanjem gnezdilnic v prostor. Seznanili so se tudi s predvidenim potekom dela z učenci in metodami opazovanja.

Predavanje za učence

Izobraževanje učencev o pticah visokodebelnih sadovnjakov ter predvidenem poteku in metodah opazovanj ptic v gnezdilnicah je bilo izvedeno na vseh sodelujočih osnovnih šolah in je potekalo marca 2011.

Pred začetkom opazovanj gnezdilnic na osnovnih šolah, je bil izdelan enoten protokol in obrazec za popis ptic v okolici gnezdilnic ter v njih.

V priloženih dokumentih, si lahko preberete članek, ki je bil objavlen v reviji Svet ptic, letnik 17, številka 04, december 2011

TIC Jesenice

Cesta maršala Tita 18
4270 Jesenice
Telefon: 04 586 31 78
E-pošta: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.
Internet: http://turizem.jesenice.si
Facebook: fb.me/ticjesenice

 

Turistična spletna stran

TIC Jesenice Facebook

Delovni čas

Maj, junij, september, december

  • ponedeljek – petek     08.00 - 12.30 in 13.00 -16.00
  • sobote     10.00 – 12.30 in 13.00 -16.00

Julij, avgust

  • ponedeljek – petek      09.00 – 12.30 in 13.00 -19.00
  • sobote     10.00 – 12.30 in 13.00 -16.00

Oktober, november, januar, februar, marec, april

  • ponedeljek – petek      08.00 - 12.30 in 13.00 -16.00
  • sobote, nedelje         zaprto

 

Turistično-informacijski center Jesenice se nahaja v neposredni bližini železniške postaje. Poglavitna naloga turistične pisarne je informiranje domačih in tujih obiskovalcev, ki jih zanimajo turistične informacije jeseniške občine ter okolice.

 

Obiskovalcem je na voljo veliko promocijskega materiala občine ter drugih slovenskih krajev. V TICu je možno kupiti različne vodnike, zemljevide, brošure Gornjesavskega muzeja Jesenice, zastave, majhne spominke idr. Možno je kupiti tudi vstopnice za prireditve, ki jih ponujajo na spletnem portalu www.mojekarte.si ter karte za vožnjo z  muzejskim vlakom do Goriških Brd. Na voljo je brezplačna uporaba interneta za obiskovalce. TIC Jesenice sodeluje tudi z drugimi TICi in LTOji Gorenjske. Ena od aktivnosti je tudi priprava koledarja prireditev za Jeseniške novice in štirimesečnega sezonskega koledarja. Vodijo različne evidence o turizmu, nudijo pa tudi mentorstvo študentom in dijakom iz turističnih šolskih programov. V razstavnem oknu je na voljo prostor, kjer gostijo vsak mesec drugo razstavo.
 

TIC Golica

Štefelinova hiša v Planini pod Golico
Planina pod Golico 6
4270 Jesenice

Delovni čas

Maj - Junij

Ponedeljek - Petek: zaprto

Sobota, Nedelja: od 8.00 do 16.00

 

V času cvetenja narcis se v Planini pod Golico, natančneje v Štefelinovi hiši, odpre TIC Golica. V stari kmečki hiši s črno kuhinjo, ki je v tem času tudi na ogled, je na voljo turistična informatorka, ki posreduje informacije o znamenitostih kraja. Obiskovalcem je na voljo promocijski material ter prav tako tudi prodajni material z različnimi spominki. V Štefelinovi hiši je v tem spomladanskem času tudi fotografska razstava na temo narcis.


OBČINA JESENICE
Ž U P A N

Cesta železarjev 6, 4270 Jesenice

tel: 04 58 69 231 / fax: 04 58 69 270/ e-pošta: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.
internet: http://www.jesenice.si


Občina Jesenice v skladu z 58. členom Zakona o javnih uslužbencih-ZJU (Ur. list RS, št. 63/07–UPB-3 in 65/08) objavlja

javni natečaj

za prosto uradniško delovno mesto v občinski upravi Občine Jesenice:

SVETOVALEC,

ki se lahko opravlja v nazivu svetovalec III, II in I

Kandidati, ki se bodo prijavili na prosto delovno mesto, morajo izpolnjevati naslednje pogoje:

  • imeti morajo najmanj visoko strokovno izobrazbo /oz. prvo bolonjsko stopnjo/ ekonomske smeri,
  • najmanj 7 mesecev delovnih izkušenj,
  • opravljen strokovni izpit iz upravnega postopka,
  • opravljeno usposabljanje za imenovanje v naziv,
  • opravljen vozniški izpit B kategorije,
  • znanje uradnega jezika,
  • znanje uporabe računalniških programov (urejevalnih besedil, delo s preglednicami)
  • imeti morajo državljanstvo Republike Slovenije ,
  • ne smejo biti pravnomočno obsojeni zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti in ne smejo biti obsojeni na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot šest mesecev;
  • zoper njih ne sme biti vložena pravnomočna obtožnica zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti.

V kolikor izbrani kandidat ne bo imel opravljenega strokovnega izpita iz upravnega postopka, ga bo moral opraviti v roku treh mesecev od sklenitve pogodbe o zaposlitvi.

Pri izbranem kandidatu se bo preverjalo, ali ima opravljeno obvezno usposabljanje za imenovanje v naziv, v nasprotnem primeru bo moral izbrani kandidat najpozneje v enem letu od sklenitve pogodbe o zaposlitvi opraviti usposabljanje, na katero ga bo napotil predstojnik, v skladu s prvim odstavkom 89. člena Zakona o javnih uslužbencih.

Kot delovne izkušnje se šteje delovna doba na delovnem mestu, za katero se zahteva ista stopnja izobrazbe in čas pripravništva v isti stopnji izobrazbe, ne glede na to, ali je bilo delovno razmerje sklenjeno oziroma pripravništvo opravljeno pri istem ali pri drugem delodajalcu. Za delovne izkušnje se štejejo tudi delovne izkušnje, ki jih je javni uslužbenec pridobil z opravljanjem del na delovnem mestu, za katero se zahteva za eno stopnjo nižja izobrazba, razen pripravništva v eno stopnjo nižji izobrazbi. Kot delovne izkušnje se upošteva tudi drugo delo na enaki stopnji zahtevnosti, kot je delovno mesto, za katero oseba kandidira, pri čemer se upošteva čas opravljanja takega dela in stopnja izobrazbe. Delovne izkušnje se dokazujejo z verodostojnimi listinami, iz katerih sta razvidna čas opravljanja dela in stopnja izobrazbe.

Zahtevane delovne izkušnje se skrajšajo za tretjino v primeru, da ima kandidat univerzitetno izobrazbo ali visoko strokovno izobrazbo s specializacijo oziroma magisterijem znanosti (prejšnjim) ali magistrsko izobrazbo (druga bolonjska stopnja).

 Delovno področje:

  • pomoč pri pripravi osnutkov predpisov in drugih zahtevnejših gradiv;
  • zbiranje, urejanje in priprava podatkov za oblikovanje zahtevnejših gradiv;
  • samostojno oblikovanje manj zahtevnih gradiv s predlogi ukrepov;
  • vodenje in odločanje v zahtevnih upravnih postopkih na I. stopnji;
  • upravna in strokovna opravila s področja splošnih zadev in družbenih dejavnosti,
  • planiranje in nadzor nad sredstvi proračuna za področje družbenih dejavnosti,
  • vodenje postopkov pri investicijah.

Prijava za delovno mesto se odda na priloženem obrazcu in mora vsebovati:

  1. izjavo o izpolnjevanju pogoja glede zahtevane izobrazbe, iz katere mora biti razvidna stopnja in smer izobrazbe ter leto in ustanova, pri kateri je bila izobrazba pridobljena,
  2. izjavo kandidata o vseh dosedanjih zaposlitvah, v kateri kandidat navede datum sklenitve in datum prekinitve delovnega razmerja pri posameznem delodajalcu ter kratko opiše delo in stopnjo zahtevnosti, ki ga je opravljal pri tem delodajalcu,
  3. izjavo, da ima opravljen strokovni izpit iz upravnega postopka in opravljeno obvezno usposabljanje za imenovanje v naziv,
  4. izjavo kandidata, da:
    - je državljan Republike Slovenije
    - da ni bil pravnomočno obsojen zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti in da ni bil obsojen na nepogojno kazen v trajanju več kot šest mesecev,
    - zoper njega ni bila vložena pravnomočna obtožnica zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti
  5. izjavo kandidata, da za namen tega natečajnega postopka dovoljuje Občini Jesenice pridobitev podatkov iz 4. točke iz uradnih evidenc.

Zaželjeno je, da prijava vsebuje tudi kratek življenjepis, ter da kandidat v tej navede tudi druga znanja in veščine, ki jih je pridobil. Natečajna komisija bo strokovno usposobljenost kandidatov presojala na podlagi prijave, na podlagi razgovora s kandidati ter po potrebi s pisnim preverjanjem kandidatovega znanja.

Izbrani kandidat bo delo opravljal v prostorih Občine Jesenice, C. železarjev 6, Jesenice, v nazivu svetovalec III. Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas s polnim delovnim časom.

V izbirni postopek se v skladu z 21. členom Uredbe o postopku za zasedbo delovnega mesta v organih državne uprave in v pravosodnih organih (Ur. list RS, št. 139/06 in 104/10) ne uvrstijo kandidati, ki ne izpolnjujejo natečajnih pogojev.

Kandidati vložijo prijave v pisni obliki, ki jo pošljejo v zaprti ovojnici z označbo " javni natečaj za prosto uradniško mesto – svetovalec" na naslov: Občina Jesenice, Cesta železarjev 6, 4270 Jesenice in sicer v roku 8 dni po objavi na spletni strani Občine Jesenice. Za pisno obliko prijave šteje tudi elektronska, poslana na naslov: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled., pri čemer veljavnost prijave ni pogojena z elektronskim podpisom.

Kandidati bodo o izbiri pisno obveščeni najkasneje v roku 60 dni po objavi javnega natečaja.

Informacije lahko dobite na telefonski številki 04 5869 231 pri Alenki Justin. Obvestilo o končanem postopku bo objavljeno na spletni strani Občine Jesenice www.jesenice.si.

O izbiri uradnika bo izdan sklep, ki bo vročen izbranemu kandidatu, ostalim kandidatom pa bo vročen sklep, da niso bili izbrani.

Opomba: Uporabljeni izrazi, zapisani v moški spolni slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za ženske in moške.

Številka: 110-20/2011

Razvojna agencija Zgornje Gorenjske je na razpisu v podporo nacionalnemu sistemu inovacij INO 2011 Tehnološke agencije Slovenije (TIA) v konzorciju z vodilnim partnerjem Zavodom TC SEMTO uspela pridobil dodatno sofinanciranje za svetovanje potencialnim podjetnikom  pri:

  • pripravi in analizi poslovnih načrtov,
  • pridobivanju nepovratnih sredstev ali ugodnih posojil,
  • vodenju podjetja v začetni fazi ter
  • odpiranju podjetja.

Svetovanja iz omenjenih področij so brezplačna.

Za dodatne informacije se obrnite na  Razvojno agencijo Zgornje Gorenjske na tel. št. 04 581 34 19.

Projekt delno sofinancira Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo (MVZT) v sodelovanju z Javno agencijo za tehnološki razvoj (TIA).

Številka: 478-35/2010

Namera o sklenitvi neposredne pogodbe

Na podlagi 8. člena Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Ur. list RS, št. 86/2010) in 1. odstavka 40. člena Uredbe o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Ur. list RS, št. 34/2011), Občina Jesenice  objavlja naslednjo

NAMERO

Občina Jesenice bo kot lastnica zemljišč s parc. št. 895/5 k.o. (2175) Jesenice in parc. št. 897/5 k.o. (2175) Jesenice s podjetjem Vipro, d.o.o., Jesenice, sklenila Menjalno pogodbo, s katero bo zemljišči s parc. št. 895/5 in 897/5 obe k.o. (2175) Jesenice zamenjala za zemljišče s parc. št. 896/6 k.o. Jesenice.

Pogodba bo sklenjena po preteku roka 15. dni od objave te namere na spletni strani Občine Jesenice.

ŽUPAN OBČINE JESENICE

Tomaž Tom Mencinger

ZAKLJUČENO

V skladu z Odlokom o predmetu in pogojih za podelitev koncesije za izvajanje gospodarske javne službe upravljanja in vzdrževanja Tržnice Jesenice (Ur. list RS, št. 16/2011) in na podlagi javnega razpisa za podelitev koncesije za opravljanje gospodarske javne službe upravljanja in vzdrževanja Tržnice Jesenice

naročnik/koncedent Občina Jesenice, Cesta železarjev 6, Jesenice (v nadaljevanju: koncedent)

vabi prijavitelje/koncesionarje, da v skladu z zahtevami iz tega povabila in navodili podajo ponudbe za podelitev koncesije za izvajanje gospodarske javne službe upravljanja in vzdrževanja Tržnice Jesenice (v nadaljevanju: koncesija oz. predmet koncesije).

Ponudbe morajo biti v celoti pripravljene v skladu z razpisno dokumentacijo ter izpolnjevati vse pogoje za udeležbo v tem javnem razpisu. Vsak prijavitelj lahko vloži le eno vlogo (ponudbo) za celotno koncesijo.

ROK ZA ODDAJO PONUDB

Ponudba se šteje za pravočasno, če je predložena naročniku do srede, dne 03.08.2011, najkasneje do 12.00 ure.

Ponudniki oddajo ponudbe po pošti ali osebno na naslov naročnika: OBČINA JESENICE, Cesta železarjev 6, 4270 Jesenice.

Vse nepravočasno predložene ponudbe bo naročnik izločil iz postopka in jih neodprte vrnil ponudnikom.

ODPIRANJE PONUDB

Javno odpiranje ponudb bo istega dne, v sredo, 03.08.2011 ob 15.00 uri v sejni sobi Občine Jesenice, Cesta železarjev 6, 4270 Jesenice.

Pred pričetkom javnega odpiranja prijav morajo prisotni predstavniki ponudnikov, ki niso že registrirani za zastopanje, komisiji izročiti pisna pooblastila o zastopanju. Nepooblaščeni predstavniki ne morejo opravljati dejanj zastopanja.

Tomaž Tom Mencinger

ŽUPAN