Javne objave

Damjan Mladenović

gtc

  • Naslov: Trg Toneta Čufarja 4, 4270 Jesenice
  • direktorica: Branka Smole
  • Tel.: (04) 5833100
  • DŠ: SI33996377
  •  MŠ: 5053099000
  •  Spletni naslov: http://www.gledalisce-tc.si
  •  E-pošta: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.

muzej-logo

  • Vrsta organizacije: javni zavod
  • Naslov: Prešernova 45, 4270 Jesenice
  • ravnateljica muzeja: Irena Lačen Benedičič
  • Tel.: (04) 5833500
  • DŠ: SI63347300
  • MŠ: 5541255000
  • TR: SI56 0124 1603 0375 939
  •  Spletni naslov: http://www.gmj.si
  •  E-pošta: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.

obcinska-knjiznica

  • Vrsta organizacije: javni zavod
  • Naslov: Trg Toneta Čufarja 4, 4270 Jesenice
  • direktorica knjižnice: Veronika Osredkar
  • Tel.: (04) 5834200
  • Faks: (04) 5834210
  • DŠ: SI49169645
  • MŠ: 5052505000
  • TR: 01241-6030371089
  •  Spletni naslov: http://www.knjiznica-jesenice.si
  •  E-pošta: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.

Nastanek Jesenic je povezan z razvojem fužinarstva ob reki Savi. Razvoj rudnikov, plavžev in fužin v jeseniški okolici se je začel s koncem 14. stoletja.

Razvoj rudnikov, plavžev in fužin v jeseniški okolici se je začel konec 14. stoletja z ortenburškim rudarskim redom. Poleg fužine na Savi, Javorniku, Plavžu in Murovi so bile fužine tudi v Mojstrani, Radovni in Bohinju. Prvotne fužine so bile večinoma v lasti Italijanov.

V drugi polovici 18. stoletja je nekdanje Bucellenijevo imetje kupil Valentin Ruard, ki je začel širiti in obnavljati rudna polja od Fenta do Kočne. Veliko rudnih polj v Karavankah je pripadalo tudi veletrgovcu Michelangelu Zoisu, lastniku fužin v Bohinju, Radovni in na Javorniku. Zois je bil prvi bogataš in najmočnejši fužinar na Kranjskem.

Konec 18. stoletja, so Zoisi zašli v velike finančne težave, predvsem zaradi zastarelih obratov, visokih proizvodnih stroškov ter tuje konkurence. Večji del njihovega premoženja je bil že v tujih rokah. Zato do leta 1869 sporazumno s svojimi upniki ustanovili delniško družbo pod imenom Kranjska industrijska družba (KID). Tri leta kasneje je tudi Ruard zaradi podobnih težav kot Zoisi pristopil kot delničar h KID. Z dnem, ko je Ruard pristopil h KID, se je pričela nova era železarstva v jeseniški dolini. Dve obsežni fužini sta se združili v celoto - največjo industrijo v Vojvodini Kranjski. Jesenice so postajale razvito mesto. Iz fužin je na Savi zrasla moderna železarna, kraj pa je dobival industrijsko podobo in je omogočal razvoj drugim panogam (turizem, obrt, gostinstvo, šolstvo, kultura, šport, itd.).

V začetku 20. stoletja so bile Jesenice v ospredju dogajanja na slovenskem političnem odru. Slovensko-nemška narodnostna napetost je imela na Jesenicah svojevrsten značaj spričo močnega nemškega kapitala v KID. Čeprav do 1897 v jeseniški dolini ni bilo nobene politične organizacije, so se strasti že v prvih letih tega stoletja močno razplamtele. Tega leta je bilo pri Marktu na Stari Savi ustanovljeno Katoliško prosvetno društvo. Prišlo je do klerikalno-liberalnih nasprotij, ki so se najbolj kazala v ločenem delovanju kulturnih, športnih in strokovnih društev.

Danes je občina upravno središče za Zgornjesavsko dolino (upravna enota, uprava za obrambo, davčni urad, okrajno sodišče). Zgrajena je dobra prometna, telekumunikacijska, komunalna in druga infrastruktura. V občini delujejo številna športna (izpostaviti velja Hokejski klub Acroni Jesenice), kulturna, umetniška in druga društva. V občini se nahaja več nakupovalnih središč in industrijskih con, splošna bolnišnica (s porodnišnico), zdravstveni dom, gledališče, kino, knjižnica, več šol (glej razdelek Izobraževanje). Skozi občino vozi 7 mesnih linij (bivši Integral Jesenice, danes del Alpetoura). V zadnjem času se pospešeno obnavlja in spreminja namen zemljišč, kjer so nekoč stali industrijski obrati. Spomin na le-te ohranjajo preostali proizvodni obrati in Gornjesavski muzej.

Občina si je že večkrat prizadevala pridobiti status mestne občine. Vlada Republike Slovenije je nazadnje 2. julija 2009 zavrnila ta predlog in ostalih 9 občin, ker niso izpolnjevale obeh pogojev: najmanj 20.000 prebivalcev in 15.000 delovnih mest.

 

Vir: Občina Jesenice iz Wikipedije, proste enciklopedije

Statut občine določa temeljna načela za organizacijo in delovanje občine, oblikovanje in pristojnosti občinskih organov, razen organov občinske uprave, premoženje in financiranje občine, vrsto, vsebino splošnih in posamičnih aktov iz pristojnosti občine, varstvo občine v razmerju do države in drugih občin, način sodelovanja občanov pri sprejemanju odločitev v občini in širših lokalnih samoupravnih skupnosti, ter druga vprašanja skupnega pomena v občini, ki jih določa zakon.

Opis predlaganega znaka-grba občine Jesenice

Grb Občine Jesenice je enak grbu mesta Jesenice, predstavljen pa je na temno modrem ščitu, na katerem je v srebrni barvi upodobljen srednjeveški znak za železo.

Njegovo motiviko pojasnjuje avtor.

Po vojni je skušalo več slovenskih občin pridobiti svoj grb. Nekatere ga še niso imele, druge so ga spreminjale iz ideoloških razlogov. Na misel mi prihajajo občine: Nova Gorica, Kranj, Tolmin, Brežice, Grosuplje, Novo mesto... Kljub profesionalnosti nekaterih rešitev novih grbov, se večina njih ni »prijela«; niso se vklopili v zbirko ostalih tradicionalnih grbov slovenskih mest in občin. Kot, da sodobnejša motivika in moderni grafično-oblikovalski prijemi niso primerni za ta namen. Zato sem se odločil, da pri zasnovi jeseniškega grba naredim tako, da bo predlagana rešitev »utopljena« v strukturo ostalih grbov slovenskih mest, bila naj bi del tradicionalne heraldične sporočilnosti. Kot oblikovalsko izhodišče sem prevzel znak za ŽELEZO iz zbirke srednjeveških znakov za takrat znane elemente. V tem znaku za železo sem razbral tudi črko »J« kot Jesenice in črko »H« kot hokej. Vse troje je temeljna konstituanta življenja v jeseniški občini.
g. Janez Suhadolc, avtor grba občine Jesenice

Osnovne barve grba občine Jesenice so:

temno modra:

  • CMYK - C: 100%; M: 80%; K: 10%
  • RAL 5003

srebrna:

  • Pantone 877C

Za uporabo grba občine Jesenice je potrabno pridobiti dovoljenje Občine Jesenice. Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate..

 

Občina Jesenice se razprostira na skrajnem severozahodu Slovenije. Na severu jo omejuje avstrijska meja za Klekom, Golico in Sedlom Suha, na zahodu pa karavanški predor, ki je obenem tudi najkrajša cestna povezava Gornjesavskega in širšega slovenskega območja z Zahodno Evropo. Obsega večji del Doline ob Savi ter stranske gorske doline med Karavankami in visokimi grebeni Julijskih Alp.

Na začetku ozke Doline, kjer se Mežakla s podgorjem najbolj približa Karavankam, so zrasle Jesenice, delavsko, železarsko, hokejsko, obmejno gostoljubno mesto in občinsko središče.

Bogata in pestra zgodovina Jesenic je pustila dolgotrajen pečat ne le pri prebivalcih, ki tu živijo in delajo, ampak tudi v kraju. Številni ohranjeni kulturni spomeniki, prenekatera pročelja jeseniških mestnih poslopij, mnoge razstavljene najdbe in še številnejši ohranjeni zapisi zbudijo obiskovalcu, ki ga je pot namenoma ali kako drugače zanesla v ta kraj, željo, da si ga podrobneje ogleda in razišče.

Naravne lepote okolice Jesenic, prelepe vasice, planine, bližnji vrhovi, reke in potoki, smučišča in gozdne poti pa radovednega in vedoželjnega turista, ki se je prej dodobra seznanil z mestom in njegovimi znamenitostmi, zlahka zvabijo v svoj objem, ga očarajo in mu omogočijo, da si oddahne in nabere svežih moči.

  • Vrsta organizacije: občina
  • Naslov: Cesta železarjev 6, 4270 Jesenice
  • Župan občine: Blaž Račič
  • Tel.: (04) 586 92 00
  • Faks: (04) 586 92 70
  • Davčna št.: SI 39795888
  • Matična št.: 5874335000
  • TRR: SI56 0124 1010 0007 593
  • Spletni naslov: http://www.jesenice.si
  • Epošta: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.

 

Uradne ure

Ponedeljek in Torek: od 8.00 do 14.30

Sreda: od 8.00 do 16.30

Četrtek*: od 8.00 do 14.30

Petek: od 8.00 do 12.30

 * Velja le za sprejemno informacijsko pisarno Občine Jesenice

Organiziranost Občine Jesenice