Javne objave

Damjan Mladenović

logoOSKBvse pros

  • Vrsta organizacije: javni zavod
  • Naslov: Cesta talcev 2, 4270 Jesenice
  • ravnateljica šole: Sanda Zupan
  • Tel.: (04) 5806405
  • Faks: (04) 5806404
  • DŠ: SI44425465
  • MŠ: 5719046
  • spletni naslov: http://www.oskoroskabela.si
  • e-pošta: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.

Osnovna_ola_Preihovega_Voranca_Jesenice

  • Vrsta organizacije: javni zavod
  • Naslov: Tomšičeva 5, 4270 Jesenice
  • ravnatelj šole: Robert Kerštajn
  • Tel.: (04) 5811500
  • Faks: (04) 5863174
  • DŠ: SI71303103
  • MŠ: 5719097
  • spletni naslov: http://www.prezihovvoranc.si
  • e-pošta: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.
 

Osnovna_ola_Toneta_ufarja_Jesenice

  • Vrsta organizacije: javni zavod
  • Naslov: Tavčarjeva 21, 4270 Jesenice
  • ravnateljica šole: Branka Ščap
  • Tel.: (04) 5860015
  • Faks: (04) 5860016
  • DŠ: SI56149425
  • MŠ: 5719089
  • spletni naslov: http://www.tonecufar.si/
  • naslov elektronske pošte: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.

vrtec jesenice

  • Vrsta organizacije: javni zavod
  • Naslov: Cesta Cirila Tavčarja 3a, 4270 Jesenice
  • v.d. ravnatelja: Vanja Kramar, dipl.vzg.
  • Tel.: (04) 5836740
  • Faks: (04) 5860018
  • DŠ: SI43475809
  • MŠ: 5719135
  • TR: 01241-0100007593
  • spletni naslov: http://www.vrtecjesenice.si
  • e-pošta: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.

gtc

  • Naslov: Trg Toneta Čufarja 4, 4270 Jesenice
  • direktorica: Branka Smole
  • Tel.: (04) 5833100
  • DŠ: SI33996377
  •  MŠ: 5053099000
  •  Spletni naslov: http://www.gledalisce-tc.si
  •  E-pošta: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.

muzej-logo

  • Vrsta organizacije: javni zavod
  • Naslov: Prešernova 45, 4270 Jesenice
  • ravnateljica muzeja: Irena Lačen Benedičič
  • Tel.: (04) 5833500
  • DŠ: SI63347300
  • MŠ: 5541255000
  • TR: SI56 0124 1603 0375 939
  •  Spletni naslov: http://www.gmj.si
  •  E-pošta: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.

obcinska-knjiznica

  • Vrsta organizacije: javni zavod
  • Naslov: Trg Toneta Čufarja 4, 4270 Jesenice
  • direktorica knjižnice: Veronika Osredkar
  • Tel.: (04) 5834200
  • Faks: (04) 5834210
  • DŠ: SI49169645
  • MŠ: 5052505000
  • TR: 01241-6030371089
  •  Spletni naslov: http://www.knjiznica-jesenice.si
  •  E-pošta: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.

Nastanek Jesenic je povezan z razvojem fužinarstva ob reki Savi. Razvoj rudnikov, plavžev in fužin v jeseniški okolici se je začel s koncem 14. stoletja.

Razvoj rudnikov, plavžev in fužin v jeseniški okolici se je začel konec 14. stoletja z ortenburškim rudarskim redom. Poleg fužine na Savi, Javorniku, Plavžu in Murovi so bile fužine tudi v Mojstrani, Radovni in Bohinju. Prvotne fužine so bile večinoma v lasti Italijanov.

V drugi polovici 18. stoletja je nekdanje Bucellenijevo imetje kupil Valentin Ruard, ki je začel širiti in obnavljati rudna polja od Fenta do Kočne. Veliko rudnih polj v Karavankah je pripadalo tudi veletrgovcu Michelangelu Zoisu, lastniku fužin v Bohinju, Radovni in na Javorniku. Zois je bil prvi bogataš in najmočnejši fužinar na Kranjskem.

Konec 18. stoletja, so Zoisi zašli v velike finančne težave, predvsem zaradi zastarelih obratov, visokih proizvodnih stroškov ter tuje konkurence. Večji del njihovega premoženja je bil že v tujih rokah. Zato do leta 1869 sporazumno s svojimi upniki ustanovili delniško družbo pod imenom Kranjska industrijska družba (KID). Tri leta kasneje je tudi Ruard zaradi podobnih težav kot Zoisi pristopil kot delničar h KID. Z dnem, ko je Ruard pristopil h KID, se je pričela nova era železarstva v jeseniški dolini. Dve obsežni fužini sta se združili v celoto - največjo industrijo v Vojvodini Kranjski. Jesenice so postajale razvito mesto. Iz fužin je na Savi zrasla moderna železarna, kraj pa je dobival industrijsko podobo in je omogočal razvoj drugim panogam (turizem, obrt, gostinstvo, šolstvo, kultura, šport, itd.).

V začetku 20. stoletja so bile Jesenice v ospredju dogajanja na slovenskem političnem odru. Slovensko-nemška narodnostna napetost je imela na Jesenicah svojevrsten značaj spričo močnega nemškega kapitala v KID. Čeprav do 1897 v jeseniški dolini ni bilo nobene politične organizacije, so se strasti že v prvih letih tega stoletja močno razplamtele. Tega leta je bilo pri Marktu na Stari Savi ustanovljeno Katoliško prosvetno društvo. Prišlo je do klerikalno-liberalnih nasprotij, ki so se najbolj kazala v ločenem delovanju kulturnih, športnih in strokovnih društev.

Danes je občina upravno središče za Zgornjesavsko dolino (upravna enota, uprava za obrambo, davčni urad, okrajno sodišče). Zgrajena je dobra prometna, telekumunikacijska, komunalna in druga infrastruktura. V občini delujejo številna športna (izpostaviti velja Hokejski klub Acroni Jesenice), kulturna, umetniška in druga društva. V občini se nahaja več nakupovalnih središč in industrijskih con, splošna bolnišnica (s porodnišnico), zdravstveni dom, gledališče, kino, knjižnica, več šol (glej razdelek Izobraževanje). Skozi občino vozi 7 mesnih linij (bivši Integral Jesenice, danes del Alpetoura). V zadnjem času se pospešeno obnavlja in spreminja namen zemljišč, kjer so nekoč stali industrijski obrati. Spomin na le-te ohranjajo preostali proizvodni obrati in Gornjesavski muzej.

Občina si je že večkrat prizadevala pridobiti status mestne občine. Vlada Republike Slovenije je nazadnje 2. julija 2009 zavrnila ta predlog in ostalih 9 občin, ker niso izpolnjevale obeh pogojev: najmanj 20.000 prebivalcev in 15.000 delovnih mest.

 

Vir: Občina Jesenice iz Wikipedije, proste enciklopedije

Statut občine določa temeljna načela za organizacijo in delovanje občine, oblikovanje in pristojnosti občinskih organov, razen organov občinske uprave, premoženje in financiranje občine, vrsto, vsebino splošnih in posamičnih aktov iz pristojnosti občine, varstvo občine v razmerju do države in drugih občin, način sodelovanja občanov pri sprejemanju odločitev v občini in širših lokalnih samoupravnih skupnosti, ter druga vprašanja skupnega pomena v občini, ki jih določa zakon.

Opis predlaganega znaka-grba občine Jesenice

Grb Občine Jesenice je enak grbu mesta Jesenice, predstavljen pa je na temno modrem ščitu, na katerem je v srebrni barvi upodobljen srednjeveški znak za železo.

Njegovo motiviko pojasnjuje avtor:

Po vojni je skušalo več slovenskih občin pridobiti svoj grb. Nekatere ga še niso imele, druge so ga spreminjale iz ideoloških razlogov. Na misel mi prihajajo občine: Nova Gorica, Kranj, Tolmin, Brežice, Grosuplje, Novo mesto... Kljub profesionalnosti nekaterih rešitev novih grbov, se večina njih ni »prijela«; niso se vklopili v zbirko ostalih tradicionalnih grbov slovenskih mest in občin. Kot, da sodobnejša motivika in moderni grafično-oblikovalski prijemi niso primerni za ta namen. Zato sem se odločil, da pri zasnovi jeseniškega grba naredim tako, da bo predlagana rešitev »utopljena« v strukturo ostalih grbov slovenskih mest, bila naj bi del tradicionalne heraldične sporočilnosti. Kot oblikovalsko izhodišče sem prevzel znak za ŽELEZO iz zbirke srednjeveških znakov za takrat znane elemente. V tem znaku za železo sem razbral tudi črko »J« kot Jesenice in črko »H« kot hokej. Vse troje je temeljna konstituanta življenja v jeseniški občini.

g. Janez Suhadolc, avtor grba občine Jesenice

Osnovne barve grba občine Jesenice so:

temno modra:

  • CMYK - C: 100%; M: 80%; K: 10%
  • RAL 5003

srebrna:

  • Pantone 877C

Za uporabo grba občine Jesenice je potrabno pridobiti dovoljenje Občine Jesenice. Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate..