Kultura je draga, a je nekultura še dražja, je rek, ki mi občasno pride na misel. V zadnjih dneh je spet vzniknil iz spomina. Povod, da sem se ponovno spomnil na znan rek, so dale fotografije nekakšnih grafitov ali bolje rečeno čačkarij narejenih z barvnimi razpršilci, ki so v minulih dneh med drugimi nastale na Stari Savi (podobno je bilo pred dnevi tudi na Koroški Beli). Bolj kot dejstvo, da je treba te čačkarije odstraniti (kar predstavlja dodatne naloge za komunalne delavce in nepotreben strošek za lokalno skupnost), me zanima odnos, ki so ga avtorji pokazali do našega skupnega okolja. Ta odnos ne kaže niti spoštovanja (tuje lastnine), niti odgovornosti do okolja, še manj kaže ustvarjalnosti, odsotna je tudi vsakršna družbena kritika tako, da o smiselnosti takšnega početja sploh ne razpravljamo. Racionalne razlage za tovrstne intervencije, skratka, ni. Odnos avtorjev do okolja lahko brez zadreg označimo za brezbrižnega. In takšen odnos ni odnos, na katerega bi bili v katerikoli družbi lahko ponosni.

Mestna občina Kranj je včeraj na Ministrstvu za kulturo pred mednarodno komisijo predstavila kandidaturo Kranja za Evropsko prestolnico kulture 2025. Njihovo kandidaturo so na Svetu gorenjske regije, ki ji predseduje kranjski župan Matjaž Rakovec, njen podpredsednik pa je jeseniški župan Blaž Račič, soglasno podprle vse gorenjske občine, vključno z Jesenicami. V podporo njihovi kandidaturi se je tako njihove predstavitve včeraj udeležil tudi župan Blaž Račič. Naziv Evropske prestolnice kulture namreč ne nosi prednosti le za Kranj, temveč za celotno gorenjsko regijo. Kandidatura Kranja je med drugim priložnost, da povežemo regijo skozi kulturni razvoj mest in podeželja, dvignemo mednarodno prepoznavnost celotne regije ter izboljšamo kakovost bivanja v njej. Mednarodna komisija bo odločitev, katera mesta so se uvrstila v drugi krog, razglasila v četrtek, več o sami kandidaturi Kranja in kaj ta prinaša, pa si lahko preberete tudi na https://kranj2025.eu/.   kranj2025.eu