Skok na osrednjo vsebino

Opazovanje ptic

Ime “ kostanj ” izhaja iz grške besede » kastanan «. Z Bližnjega vzhoda so ga prenesli stari Rimljani. Pravi kostanj raste le v južni Evropi, severni Afriki in v toplejših predelih srednje Evrope. V Sloveniji ga najdemo na manj kot 17% gozdne površine, kjer je bolj vlažna klima, dolge vegetacijske dobe ( 6 - 7 mesecev ) z milo jesenjo in kjer so izrazito kisla rastišča ( pH 4 - 5 ). Precej sort je dosedaj že izumrlo, ohranilo se je nekaj najbolj žlahtnih in sicer maron, objak, maronica, … Pravi kostanj je značilno oblikovano drevo, ki zraste 20 - 25 m visoko, izjemoma tudi do 35 m. Doseže visoko starost ( do 1000 let ), zato imajo drevesa mogočen obseg. Včasih je bil kostanj gospodarsko pomemben za številne sredozemske pokrajine, tako zaradi vsestransko uporabnega lesa, kakor tudi zaradi okusnih, užitnih plodov. Danes se njegovo rastišče krči zaradi dveh bolezni, kostanjevega raka in črne gnilobe. V nedeljo 16. oktobra 2011 smo se v hladnem jutru odpravili na pot…
Vipava leži v zgornjem delu sončne Vipavske doline, ob številnih izvirih istoimenske reke, ki imajo mednarodno slavo zaradi izredne lege, vodnih in speleoloških značilnosti. Reka Vipava ima kot edina v Evropi deltast izvir. Njeni izviri ( Podfarovž, Podskala,... ) so povezani s podzemnimi vodami kraškega zaledja Nanosa in Postojnske kotline. Dokaz, da je kraj Vipava prepreden z vodo, je število mostov. Teh je kar petindvajset in zato nekateri pravijo Vipavi slovenske Benetke. V dolini se čutijo močni vplivi sredozemske klime, kar omogoča vzgojo in rast kakija, fig, vinske trte in celo oljk. Milo klimo občasno prekine burja, ki se zaganja z Nanosa in Trnovskega gozda. Burja je pomagala krojiti zgodovino, saj je usodno posegla v boj med vojskama rimskega cesarja Teodozija in upornika Evgenija leta 394 v bitki pri Frigidu ( Mrzli reki ). Ta bitka velja za neposreden povod razpada rimskega cesarstva na dva dela. Vipava se ponaša s pestro zgodovino, izjemnimi kulturnimi spomeniki, naravnimi posebnostmi in z dolgoletno vinogradniško tradicijo. Poleg odličnih vin Vipavo zaznamujeta tudi stolp…
V okviru občinskega Programa varstva okolja za obdobje 2010-2020 za Občino Jesenice smo izdelali načrt okoljskega izobraževanja z namenom ozaveščanja občanov o stanju okolja ter aktivnostih, ki jih vsak od nas lahko izvede, za izboljšanje stanja okolja oziroma se zaščiti pred negativnimi vplivi iz okolja, če ti obstajajo. Skrb za čisto in urejeno okolje mora postati naloga vsakega od nas, saj že lahko čutimo posledice mačehovskega ravnanja z okoljem, in če se naš odnos do njega v kratkem ne bo spremenil, bodo posledice vse hujše in bodo pomembno vplivale na kakovost našega življenja. Med dejavnosti, s katerimi lahko vsak prispeva k ohranjanju čistejšega okolja in naravnih virov, tako potrebnih za vzdrževanje kakovosti življenja, je tudi ločeno zbiranje odpadkov. Zakaj ločevati odpadke? Prvi in najpomembnejši cilj ločevanja odpadkov je, da ti ne končajo na odlagališču, temveč se jih vrne v nadaljnjo uporabo.. Odpadke zato ločujmo že na izvoru, torej v naših gospodinjstvih, in tako pomagamo zagotoviti ponovno uporabo koristnih surovin ter ustvarjanje kakovostnega komposta. Če odpadke ločujemo, to pomeni, da…
Občina Jesenice je začela v sklopu dejavnosti varovanja okolja pripravo Občinskega programa varstva okolja 2010 – 2020 (OPVO). OPVO je dokument, v katerem so oblikovane strateške usmeritve občine na področju varstva okolja. Usmeritve temeljijo na izbranih strateških in operativnih ciljih ter specifičnih ukrepih, s katerimi se bodo strateški in operativni cilji dosegli. Pri pripravi OPVO je sodelovala tudi javnost, saj je bila namera o pripravi OPVO ter javna obravnava osnutka tabele s strateškimi in okvirnimi cilji ter ukrepi za doseganje ciljev objavljena na spletni strani Občine Jesenice skupaj s pozivom za pripombe in pobude. Osnutek tabele s strateškimi in okvirnimi cilji ter ukrepi za doseganje ciljev se je obravnaval tudi na izvedeni javni obravnavi, ki je potekala 14.04.2010. V sklopu OPVO je določenih pet (5) strateških ciljev, ki so naslednji: Vzpostaviti sistem celovitega ravnanj z odpadki, Zagotoviti zdravstveno ustrezno pitno vodo, Zagotoviti dobro stanje okolja na področju podnebnih sprememb, zraka, tal, hrupa in elektromagnetnega sevanja, Ohranjanje narave, Celovito okoljsko informiranje in ozaveščanje. Za vse strateške cilje so bili v…

Dodatne informacije

  • Spremembe 34/2004, 62/2006, 11/2009, 81/2011
Znan je datum, ko bosta uradno izšla CD in  DVD z zvokovno-slikovnim zapisom Siddhartinega koncerta na stoženskem stadionu. 23. 11. 2011 'VI' je Siddhartin šesti album in vsebuje 12 novih pesmi, katerih posebnost je, da so bile posnete v živo na junijskem koncertu. DVD z naslovom 'Stadion Stožice' pa predstavlja prvo uradno izdajo video posneteka Siddhartinega koncerta. Vsebuje dva ploščka z vsemi uspešnicami odigranimi na triurnem koncertu in dodatni dokumentarec. Na obeh nosilcih pa ste tudi VI, ki ste 18. junija 2011 na ljubljanskem stadionu pomagali ustvariti vzdušje pravega koncertnega spektakla! Siddharta bo dvojni izid pospremila s promocijskim koncertom, ki se bo 1. decembra 2011 zgodil v ljubljanski Cvetličarni.
Energetski  svetovalec  Vam  je  pripravil  zanimiv  članek,  ki  zanima  vse  stanovalce,  ki  potrebujejo  toplo sanitarno  vodo  in  jo  pripravljajo  na  različne  načine.  Naslov  prispevka  je "Kako učinkovito rabimo toplo sanitarno vodo" Topla voda je dobrina, ki ni zastonj zato jo je treba varčno uporabljati. V nerazvitem svetu je problem še pitna voda, da o topli ne govorimo, imajo jo toliko kolikor jo jim nakloni podnebje. Za pripravo sanitarne tople vode porabi povprečno gospodinjstvo okoli 10 % odstotkov vseh energetskih potreb.  Zato  je  energijsko  učinkovita  poraba  tople  vode  tako  pomembna.  Za  pripravo  tople  vode uporabljamo pitno vodo, zato je tudi treba varčevati pri tej, ker naravni viri niso omejeni. V Sloveniji je količina porabljene vode okoli 250 m3 leto. Od tega se porabi 100 m3 v gospodinjstvu za vsakodnevne potrebe. Višji je življenjski standard, več se porabi vode. Človek za življenje potrebuje 1 – 2 litra vode na dan. Vseh ostalih 140 – 200  litrov / razkošni še do 300 litrov / pa se porabi za bolj ali manj življenjsko…