Voda je vir življenja in ena najpomembnejših dobrin. Tega se je zavedal tudi zakonodajalec, ki je pravico do pitne vode kot eno najpomembnejših pravic zapisal v Ustavo. Določba zapisana v Ustavi pitni vodi daje posebno težo. Tega se zavedamo tudi na Občini Jesenice, pa čeprav se komu zdi, da temu ni povsem tako.

V Občini Jesenice sta najpomembnejša dva vodna vira: Završnica (v občini Žirovnica) in Peričnik (v občini Kranjska Gora). Zlasti slednji vodni vir v zadnjih letih vse pogosteje kali, kar med prebivalci sproža slabo voljo pa tudi različna vprašanja in pomisleke.

Naj še enkrat ponovim: voda je vir življenja in že zato je treba oskrbi s pitno vodo posvetiti vso nujno pozornost. Ustavno določilo nam še dodatno nalaga skrb za varno oskrbo prebivalstva s pitno vodo.

Pogosto poudarjamo, da je ohranitev dejavnosti splošne bolnišnice za Jesenice vitalnega pomena. Ne le zato, ker se lahko pohvalimo z bogato, več kot 125 let trajajočo tradicijo izvajanja zdravstvene dejavnosti in ker je v vseh teh letih bolnišnična dejavnost postala del identitete Jesenic, ampak tudi zato, ker smo v naše načrte zapisali, da bodo Jesenice (p)ostale zdravstveno središče Gorenjske.

Verjeli smo, da so o  naši zgodovini in tradiciji ter o naših načrtih glede ohranitve bolnišnične dejavnosti na Jesenicah dobro seznanjeni tudi v sosednjih občinah, na Gorenjskem in da naše načrte prepoznava tudi država. Čeprav je tradicija Jesenic na področju zdravstva dobro poznana in smo v predstavljanje naših ciljev na tem področju vložili že precej truda, pa se je pred dnevi izkazalo, da naš glas še ni slišan tako kot si želimo.

Včasih se človek ne more točno spomniti, katerega leta se je zgodil nek dogodek. Dogodki letošnjega, koronskega leta, ko smo morali precej spremeniti naše običajno življenje, se nam bodo močno vtisnili v spomin. Tako najbrž v prihodnje ne bomo imeli težav z letnico 2020.

Vsaj zadnji dnevi leta 2020 mi bodo ostali v spominu po tem, da sta v le nekaj tednih v večnost odšla dva častna občana. Najprej se je konec novembra tiho poslovil Janez Pšenica, pred dnevi še nekdanji župan Boris Bregant. Smrt je del naših življenj, pa vendar nas vedno preseneti in zaboli. Posebej zaboli, ko se poslovijo veliki, še bolj, ko za večno umolknejo največji. Leto 2020.

Že več kot pol leta po naši deželi pustoši nevarni koronavirus. Glede na javno objavljene podatke o razširjenosti okužb se zdi, da bomo še precej časa morali naša življenja (in delo) prilagajati tem razmeram. Očitno bo tudi praznični december drugačen kot običajno, pa čeprav se obeta skorajšnji začetek cepljenja. A še preden bomo skupaj premagali nevarni virus, bomo še nekaj časa živeli omejeno. Več dejavnosti bomo opravljali v virtualnem svetu, več časa bomo preživeli doma in v domači občini.

Tako kot je na praktično vsako stvar mogoče pogledati z negativnega ali s pozitivnega vidika, je tudi o posledicah širjenja koronavirusa mogoče razmišljati vsaj na dva načina. S pozitivnega in optimističnega gledišča je mogoče tudi v skrajno zaostrenih razmerah, v kakršnih živimo, prepoznati kaj dobrega.

Ko se je pred dvema letoma začela obnova Ruardove graščine, osrednjega objekta na muzejskem območju Stara Sava, sem kolegu, arhitektu povedal, da bo obnova 500 let stare graščine stala približno 2,3 milijona evrov. Nejeverno me je pogledal in dejal, da izkušnje kažejo, da se v starih objektih med obnovami vedno pojavijo takšna in drugačna ''presenečenja''. Investitor tako lahko le sanja o tem, da bo prenova stala toliko, kolikor je predvidel, je dejal in še pribil, da če se bo znesek le podvojil, bo lahko zadovoljen. V sicer nekoliko zlovešči napovedi bi lahko bilo tudi zrno resnice, sem pomislil tedaj in upal, da se ''presenečenja'' ne bodo pojavljala in se cena obnove ne bo pretirano povišala. Arhitektovo opozorilo se zdaj izkazuje za utemeljeno, pa čeprav sem upal, da se je motil.

Nevarni koronavirus je v zadnjega dobrega pol leta zelo vplival na naš vsakdan. Življenje v Sloveniji se je še drugič skoraj povsem ustavilo. To dejstvo nam elana v naši občini ne bo vzelo, saj se zavedamo, da mora življenje teči dalje, čeprav so izzivi, pred katerimi smo, zelo zahtevni.

Na Občini smo takoj po koncu poletja zavihali rokave in do oktobrske seje pripravili predlog proračuna Občine Jesenice za prihodnje leto. V prvi obravnavi je dokument že obravnaval občinski svet.

Ni treba posebej poudarjati, da je letni občinski proračun za vsako lokalno skupnost najpomembnejši akt, saj predstavlja nekakšen kažipot oziroma načrt za aktivnosti v letu, ki prihaja.

Gorenjski gasilci so na območju nekdanjega carinskega parkirišča za tovornjake na Spodnjem Plavžu z uradno slovesnostjo dobili nov vadbeni poligon. Na poligonu bodo gorenjski gasilci utrjevali in nadgrajevali praktična znanja ter razvijali gasilske veščine, s tem pa tudi pridobivali pomembne izkušnje. Na ta način bodo gasilci kot eden najpomembnejših členov v sistemu Civilne zaščite še dodatno izboljšali svojo usposobljenost in izurjenost za potrebe posredovanj ob nesrečah v najbolj zahtevnih okoliščinah.

Velik pomen delujočega in učinkovitega sistema Civilne zaščite lahko prepoznamo v primeru naravnih in drugih nesreč. V obdobju, ki ga poleg vse bolj očitnih klimatskih sprememb zaznamuje predvsem novi virus covid-19, se še dodatno utrjujemo v prepričanju, da mora biti sistem varovanja ljudi in premoženja v primeru nesreč delujoč in učinkovit, enote pa ustrezno usposobljene.

Občinski svet je na septembrski seji v drugi obravnavi potrdil strategijo razvoja turizma v občini Jesenice za prihodnje desetletno obdobje. S tem smo dobili temeljeni dokument, ki nam bo služil kot vodilo pri razvoju turistične dejavnosti v občini.

V svetovnem merilu turizem predstavlja zelo pomembno gospodarsko dejavnost, s sprejeto strategijo smo tudi v občini Jesenice prepoznali velik gospodarski pomen te dejavnosti in priložnosti, ki se nam ponujajo.

Naša občina leži med tremi najpomembnejšimi turističnimi centri na Gorenjskem (Bled, Bohinj, Kranjska Gora), kar za nas predstavlja pomembno priložnost. Če k temu dodamo še, da občina Jesenice leži med dvema zelo obiskanima turističnima točkama (soteska Vintgar, Slovenski planinski muzej v Mojstrani), lahko prepoznamo velik potencial za naše okolje.