Župan občine Jesenice
-
Uradne ure župana za razgovor z občani
Ob sredah, 15.00 - 16.00
Za termin pri županu je potrebna predhodna najava in uskladitev v tajništvu Kabineta župana na tel. št. (04) 5869 231 oz. preko e-naslova This email address is being protected from spambots. You need JavaScript enabled to view it..
O županu
Rojen Jeseničan, letnik 1974.
Sem najmlajši od treh sinov matere Marije, kemične laborantke in očeta Martina, železničarja. Živeli smo v stolpnici na Plavžu.
Na osnovni šoli Toneta Čufarja sem postal obiskovalec knjižnice in spoznal šolski radio, lepe spomine sem ohranil na srednješolske dni na železničarski šoli v Mariboru.
Za eno leto sem se zaposlil na Slovenskih železnicah, opravil pripravništvo in izpit za vlakovnega odpravnika. V Slovenski vojski sem odslužil vojaščino in spoznal, da je prihodnost v znanju.
Študentska leta sem preživel v Ljubljani. Univerzitetno izobrazbo sem pridobil na Fakulteti za družbene vede, študiral sem politologijo. Diplomiral sem z nalogo Vloga nevladnih organizacij v socialnem razvoju občine Jesenice.
Študentsko obdobje je poleg rojstva sina zaznamovalo delo v Klubu jeseniških študentov, ki sem ga dve leti tudi vodil. Sprva v študentskem klubu, kasneje pa v Društvu mladih Jesenice sem soustvarjal časopis Brca, ki sem ga nekaj časa tudi urejal. V tem obdobju sem organiziral številne kulturne in športne prireditve.
V obdobju nastajanja sem vodil Mladinski center Jesenice. Na tekmah hokejske lige Ebel v dvorani Podmežakla sem bil več let uradni napovedovalec. Na Radiu Triglav sem spoznal novinarsko delo. Najbolj dragocene izkušnje sem pridobil kot specializirani novinar časopisa Delo, zanj z Gorenjske poročam od leta 2003.
Vmes sem še drugič postal oče in sem zdaj ponosen oče dveh otrok, sina Maja in hčerke Ane, osnovnošolke. Živim na Potokih. S prijatelji rad igram nogomet in navijam na hokejskih tekmah Podmežaklo. Pozimi uživam ob zakurjeni peči s knjigo v naročju, pomladi in poleti pa na kolesu. Prekolesaril sem dobršen del Gorenjske, videl lepote Slovenije in na nekajtedenskih kolesarskih potovanjih spoznaval evropske države, tamkajšnje prebivalce, kulturo, zgodovino, naravne lepote in pridobil neprecenljive življenjske izkušnje.
Zdaj sem na pragu novega življenjskega poglavja.
Ob željah Splošne bolnišnice (SB) Jesenice, da na Gorenjskem nastane nova regijska bolnišnica, stališče Občine Jesenice in verjamem, da tudi vseh naših občank in občanov, ostaja enako, in sicer da mora dejavnost splošne bolnišnice ostati na Jesenicah. Za takšno stališče obstaja več utemeljenih razlogov, ki smo jih povzeli v celovitem elaboratu in ki smo ga pred dnevi predstavili državni sekretarki na ministrstvu za zdravje dr. Tini Bregant. Sestanku smo izkoristili tudi za to, da smo na Jesenice povabili ministra za zdravje Tomaža Gantarja.
Na Občini Jesenice se zavedamo, da gre za naše lokalno okolje za zelo pomembno vprašanje, zato mu posvečamo vso potrebno pozornost. Zavedamo se tudi, da bo o vprašanju morebitne umestitve željene nove bolnišnice v prostor odločala državna politika. Zato je naša naloga, da slovenski politični javnosti in nosilcem najpomembnejših političnih funkcij v državi predstavimo naša stališča in argumente, ki utemeljujejo naše prepričanje, da mora dejavnost splošne bolnišnice ostati na Jesenicah.
V torek so po poletnih počitnicah vrata spet odprle šole. Vsi učenci in dijaki so se vrnili v šolske klopi in se ponovno srečali s sošolci. V šolo je vstopila tudi nova generacija prvošolcev, s čimer so najmlajši šolarji stopili na pot izobraževanja in naredili pomemben korak v življenju. Učitelji in šolski delavci so se potrudili, da je prvošolcem, njihovim staršem in bližnjim (ter vsem ostalim) prvi šolski dan ostal v čim lepšem spominu.
Na prvi pogled se morda res zdi, kot da je bil tudi letošnji prvi september povsem običajen prvi september in da je bil začetek novega šolskega leta enak prejšnjim. Vendar nista bila enaka. Razlog je v nevarnem virusu, ki je pred pol leta bistveno spremenil naša življenja in ima še vedno močan vpliv na življenje v družbi. Pomembno bo zaznamoval tudi šolsko leto, ki se je ravnokar začelo.
''Vsem učenkam in učencem, dijakom in dijakinjam želim vse najboljše ob začetku novega šolskega leta in želim, da se čim več naučijo, da pridobijo čim več koristnih znanj, ki jim bodo koristila v nadaljnjem življenju. Učiteljicam in učiteljem pa želim čim manj stresa in čim več potrpežljivosti. Verjamem, da bomo vsi skupaj ob koncu šolskega leta lahko z zadovoljstvom ugotavljali, da smo opravili pomembno delo. Vsem skupaj srečno v novo šolsko leto!''
je med drugim povedal župan Blaž Račič v svoji poslanici učencem in dijakom ob začetku novega šolskega leta.
Prejšnji četrtek je bil za Jesenice in za celotno našo lokalno skupnost pomemben dan. Zasadili smo prvo lopato, s čimer se je simbolično začelo težko pričakovano komunalno urejanje območja poslovne cone Jesenice. S slavnostim dogodkom smo zaznamovali enega najpomembnejših dogodkov letošnjega leta v naši občini in enega najpomembnejših dogodkov v mojem županskem mandatu. Lahko rečem, da smo na ta dogodek na Jesenicah čakali dolgo, celo predolgo.
Nekdanja železarska zemljišča, ki ležijo vzhodno od občinske stavbe, so bila po zatonu železarske dejavnosti v tem delu mesta prepuščena propadanju in zaraščanju. Po več desetletjih, ko je to območje čakalo na celovito ureditev in ponovno poslovno obuditev, se zdaj – ob začetku gradnje zelo pomembne infrastrukture – lahko veselimo.
Nagovor župana Blaža Račiča ob spominskem dnevu občine Jesenice
Sem kolesar. Že vrsto let. Verjamem, da ima kolesarjenje več prednosti kot slabosti in zato tudi kot župan veliko pozornosti namenjam promociji kolesarjenja. Pomanjkljivosti, s katerimi se srečujejo kolesarji, tudi na Jesenicah, ne manjka, prav tako je še vedno (pre)več ovir in slabosti, ki si jih kot kolesar ne želim. Pa vendar: to niso razlogi, da bi se odpovedal kolesu in kolesarjenju.
Parkiranje je eno najzahtevnejših vsebinskih vprašanj, s katerim se soočam skupaj s sodelavci v občinski upravi. Hkrati je to eno tistih vprašanj, ki se nas vseh pogosto dotakne vsak dan. Tako kot avto na eni strani krepi posameznikov občutek osebne svobode, saj omogoča mobilnost, ki je v sodobnem času cenjena vrednota, pa po drugi strani prinaša tudi nekatere manj dobre posledice. Slaba volja voznikov, ki se zvečer vozijo po Plavžu in občasno zaman iščejo prosto parkirno mesto, je razumljiva. Kot rečeno pa ima vsaka zgodba dve plati.
Avto je pomemben del življenja sodobnega človeka, saj nam omogoča mobilnost. Avto omogoča, da v enem dnevu opravimo več obveznosti na različnih krajih, da se odpeljemo v službo, na izlet ali na obisk k sorodnikom, da obiščemo različne prireditve v večernem času, ko je možnosti uporabe javnega prevoza manj. Skratka, avto lahko razumemo tudi kot simbol osebne svobode. Za avto (in omenjeni občutek osebne svobode) smo pripravljeni odšteti razmeroma veliko denarja.
Več kot dva meseca smo večino naše pozornosti posvečali vprašanjem, ki so se odpirala ob pojavu koronavirusa. Tematika je bila zelo posebna, saj smo se vsi prvič srečali s takšnim virusom in prvič se je zgodilo, da smo zaradi neke zunanje (zdravstvene) grožnje precej spremenili naša življenja in ravnanja ter morda celo spremenili navade. Zdaj je koronavirus v zdravstvenem smislu v Sloveniji pod kontrolo, k čemur smo pripomogli vsi skupaj. Ob tem spoznanju se lahko veselimo.
Iz tega smo se lahko tudi veliko naučili, pridobili nove izkušnje in prepričan sem, da se življenje še nekaj časa ne bo povsem vrnilo v nekdanje tirnice, čeprav se ukrepi pristojnih institucij že rahljajo in se marsikdo že veseli prihajajočega poletja. Več pozornosti pri stikih z drugimi ljudmi bo ostalo, bolj pazljivi bomo pri zagotavljanju medsebojne razdalje, bolj bomo spoštovali higienska priporočila, tudi uporaba zaščitnih mask nas bo najbrž še spremljala.
Pojav koronavirusa s sabo prinaša obsežne posledice. V Sloveniji, in s tem tudi v naši občini, smo zdravstveni vidik krize razmeroma dobro obvladali. Žal je nevarna bolezen v Sloveniji vzela več kot sto življenj. Kljub temu se lahko veselimo spoznanja, da smo k omejevanju širjenja okužbe pomembno prispevali vsi skupaj – tudi tako, da smo ostali doma, da smo se držali navodil in priporočil zdravstvenih institucij.
