Prihodnjo nedeljo, 20. marca, bo Občina Jesenice praznovala občinski praznik. V zadnjih dveh letih občinskega praznika nismo praznovali tako, kot smo bili vedno vajeni, torej s prazničnim programom in podelitvijo občinskih priznanj v Gledališču Toneta Čufarja. Na naše zadovoljstvo so se ukrepi zaradi covida-19 v zadnjih dneh sprostili tako, da bomo občinski praznik obeležili tako kot osrednjemu prazniku lokalne skupnosti pritiče, slovesno in slavnostno.
Zaradi znanih omejitev smo praznik v zadnjih dveh letih zaznamovali le z video posnetkom priložnostne prireditve, na kateri smo (pred kamerami) podelili občinska priznanja. Drugače, žal, nismo mogli storiti. A ne glede na vse smo naredili tako, kot smo v danem trenutku lahko. Življenje se zaradi covida-19 ne sme ustaviti, sem pogosto izpostavljal, morali smo se le prilagoditi danostim. In smo se prilagodili.
Potrpežljivost je božja mast, pravi znani rek. Zdaj je naša potrpežljivost, ki je bila dve leti na temeljiti preizkušnji, nagrajena z odpravo omejitev. Naša želja je, da se je nevarna bolezen izpela in bo odprava omejitev trajna, ne le začasna, življenje pa se bo počasi vrnilo v čim bolj običajen okvir.
Praznik je priložnost, da se ozremo nazaj in razmislimo o nalogah za naprej. Na področju infrastrukture smo naredili nekaj pomembnih korakov naprej, pri čemer je sodelovala država: zgrajena sta bila dva nova mostova, eden čez Savo na Hrušici v okviru gradnje druge cevi predora Karavanke, drugi pri Gimnaziji v okviru prenove gorenjske železniške proge. V okviru prenove železniške proge je bil na Slovenskem Javorniku zgrajen nov železniški most, cestni podvoz pa bo v sodelovanju države, podjetja Sij Acroni in Občine Jesenice predvidoma dograjen letos, ko bo na novo cesto preusmerjen tudi težki tovorni promet.
Z evropskimi sredstvi smo zaključili 2. fazo urejanja poslovne cone (vzhodno od občinske stavbe) in omogočili prihod novih podjetij na območje, ki je bilo dolga leta neizkoriščeno. Nova podjetja bodo že letos območju opuščenih železarskih zemljišč dala nove vsebine in, kar je pomembno za celotno lokalno skupnost, ustvarila nova delovna mesta. Z evropskimi sredstvi smo prenovili tudi odsek ceste pri Dinosu.
Komunalna oprema se gradi na območju Krajevne skupnosti Sava ter na Lipcah, oba projekta je treba letos še dokončati in na ta način dvigniti raven komunalne oskrbe. Zaključena je bila energetska sanacija največjega vrtca v občini, vrtca Angelce Ocepek na Plavžu. Za več kot en milijon evrov vredno investicijo smo pridobili približno tretjino državnih sredstev.
Seveda naše razvojne ambicije niso vezane le ne vlaganja v komunalno, cestno infrastrukturo. V zadnjih dveh letih je bila zaradi covidnih ukrepov načeta tudi socialna, torej družbena infrastruktura. Ljudje so se družili manj, pa tudi številna društva, ki so povezovala ljudi s podobnimi interesi, so bila aktivna manj kot običajno, nekatera društva so aktivnosti omejila povsem na minimum, spet druga so klub omejitvam ohranjala siceršnjo dinamiko. Aktivnostim društev smo se prilagodili tudi z našimi ukrepi in ob sproščanju ukrepov si želimo, da se bodo ljudje vrnili k dejavnostim društev, na kulturne prireditve in športna tekmovanja, k humanitarnim dejavnostim in podobno.
Čeprav je na prvi pogled gradnja komunalne, cestne in podobne infrastrukture pomembna in zelo zahtevna, pa je v primerjavi s tem gradnja družbene, socialne infrastrukture nemara še celo težja naloga. Dolgoročna gradnja družbenih odnosov (in s tem družbe) vključuje vzpostavljanje stikov med ljudmi in organizacijami, nadgradnja (družbenih) odnosov pa pomeni vzpostavljanje zaupanja v skupnosti.
V prihodnjih post covidnih časih nas čakajo številne zahtevne naloge: zavedamo se pomena vlaganj v fizično infrastrukturo, vendar bodo nujna tudi vlaganja v družbeno infrastrukturo, v ljudi in skupnosti. Če komunalno infrastrukturo praviloma gradijo gradbeni delavci, družbo gradimo ljudje, torej vsi člani skupnosti. In tega ob prazniku želim vsem nam: razumevanja, da skupnost lahko gradimo le skupaj – vsi skupaj.
