Skok na osrednjo vsebino

Župan občine Jesenice

  • Uradne ure župana za razgovor z občani

    Ob sredah, 15.00 - 16.00

    Za termin pri županu je potrebna predhodna najava in uskladitev v tajništvu Kabineta župana na tel. št. (04) 5869 231 oz. preko e-naslova Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled..

O županu

Rojen Jeseničan, letnik 1974.

Sem najmlajši od treh sinov matere Marije, kemične laborantke in očeta Martina, železničarja. Živeli smo v stolpnici na Plavžu.

Na osnovni šoli Toneta Čufarja sem postal obiskovalec knjižnice in spoznal šolski radio, lepe spomine sem ohranil na srednješolske dni na železničarski šoli v Mariboru.

Za eno leto sem se zaposlil na Slovenskih železnicah, opravil pripravništvo in izpit za vlakovnega odpravnika. V Slovenski vojski sem odslužil vojaščino in spoznal, da je prihodnost v znanju.

Študentska leta sem preživel v Ljubljani. Univerzitetno izobrazbo sem pridobil na Fakulteti za družbene vede, študiral sem politologijo. Diplomiral sem z nalogo Vloga nevladnih organizacij v  socialnem razvoju občine Jesenice.

Študentsko obdobje je poleg rojstva sina zaznamovalo delo v Klubu jeseniških študentov, ki sem ga dve leti tudi vodil. Sprva v študentskem klubu, kasneje pa v Društvu mladih Jesenice sem soustvarjal časopis Brca, ki sem ga nekaj časa tudi urejal. V tem obdobju sem organiziral številne kulturne in športne prireditve.

V obdobju nastajanja sem vodil Mladinski center Jesenice. Na tekmah hokejske lige Ebel v dvorani Podmežakla sem bil več let uradni napovedovalec. Na Radiu Triglav sem spoznal novinarsko delo. Najbolj dragocene izkušnje sem pridobil kot specializirani novinar časopisa Delo, zanj z Gorenjske poročam od leta 2003.

Vmes sem še drugič postal oče in sem zdaj ponosen oče dveh otrok, sina Maja in hčerke Ane, osnovnošolke. Živim na Potokih. S prijatelji rad igram nogomet in navijam na hokejskih tekmah Podmežaklo. Pozimi uživam ob zakurjeni peči s knjigo v naročju, pomladi in poleti pa na kolesu. Prekolesaril sem dobršen del Gorenjske, videl lepote Slovenije in na nekajtedenskih kolesarskih potovanjih spoznaval evropske države, tamkajšnje prebivalce, kulturo, zgodovino, naravne lepote in pridobil neprecenljive življenjske izkušnje.

Zdaj sem na pragu novega življenjskega poglavja.

Prostorsko vprašanje je ena od najbolj pomembnih vprašanj ne le v občini Jesenice, ampak v vsaki lokalni skupnosti. V naši občini so prostorska vprašanja še posebej izrazita na dnu doline, torej sredi največjega naselja – Jesenic, ki so stisnjene med strme bregove Karavank in Mežakle in kjer je večina prostora zasedenega ali s stanovanjski mi objekti ali z drugi javno infrastrukturo (ceste, železniška postaja).

Skrbno načrtovanje prostora in izvajanje investicijsko zahtevnih (in razmeroma dragih) ukrepov je za celotno lokalno skupnost ključnega pomena. Ustrezno prostorsko načrtovanje in investiranje v posodobitve tako lahko bistveno pripomore k dvigu ravni kakovosti bivanja. In prav temu cilju smo sledili, ko smo se zadnji dve leti z državo in Slovenskimi železnicami (SŽ) dogovarjali o načrtovani celoviti prenovi železniške postaje.

Gradnja zaupanja v lokalni skupnosti je bila ena od pomembnih nalog, ki sem si jo zadal na začetku mandatu. Zavedam se, da je krepitev zaupanja v skupnosti dolgotrajen proces in je do hitre rešitve zelo težko priti. Vsi namreč dobro vemo, da traja precej časa, da se zaupanje ustvari, medtem ko se ga izgubi zelo hitro.

Prav tako dobro vemo, da je že gradnja zaupanja med posamezniki zahtevno, medtem, ko je vzpostavitev zaupanja v širši skupnosti, kot je na primer lokalna skupnost, še veliko težja naloga. Kljub zahtevnosti izziva smo se lotili naloge, pa čeprav smo vedeli, da bo naporno, da bo trajalo precej časa in da bo treba vložiti veliko znanja in energije. Hkrati verjamem, da je sreča na strani pogumnih, torej na strani tistih, ki si upajo postaviti zahtevne cilje.

Ob skorajšnjem zaključku mandata 2018-2022 objavljamo intervju novinarke Urše Peternel z županom Blažem Račičem. Intervju je bil objavljen v Jeseniških novicah št. 14/2022 (izid 30. 9. 2022).

Prenova Ruardove graščine, osrednjega objekta na muzejskem območju Stara Sava, se bo letos nadaljevala z deli za odstranitev nevarne lesne gobe (solzivke). Objekt je obenem treba še statično sanirati ter zapreti (vgraditi okna).

Čeprav obnova s tem v celoti še ne bo zaključena, bo vsaj preprečena možnost nadaljnjega širjenja lesne gobe, zagotavljajo strokovnjaki, ki še izpostavljajo, da je to bistveni pogoj, da lahko objekt na nadaljevanje obnove brez večje škode počaka nekaj časa. Po odstranitvi lesne gobe bo v objektu treba stalno spremljati stanje in izvajati preventivne dejavnosti.

Za nas je pomembno, da pridobimo čas za zagotovitev dodatnih sredstev za nadaljevanje in zaključek obnove. Občina Jesenice po odstranitvi lesne gobe obnove ne bo nadaljevala sama, le s sredstvi iz občinskega proračuna, saj je v občini še veliko različnih drugih (tudi nujnih) potreb za financiranje.

Kot župan vztrajam na stališču, da moramo našim ljudem odkrito in transparentno utemeljevati odločitve. Zato v nadaljevanju predstavljam argumente, s katerimi smo se srečali ob odločanju o nadaljevanju ali morebitni ustavitvi največje investicije na področju kulture v zadnjih letih.

V Coventryju v Angliji so med 11. in 16. avgustom potekale Mednarodne igre šolske mladine (International Children's Games – ICG), ki so se jih (to besedilo sicer pišem tik pred odhodom delegacije na pot) letos prvič udeležili tudi mladi športniki in športnice z Jesenic.

V Angliji so sicer nastopali mladi športniki iz 32 držav, z vseh petih kontinentov, kar je bil zagotovo enkraten in nepozaben dogodek.

Mladi športniki so Občino Jesenice zastopali v malem nogometu (osem igralcev), košarki 3 na 3 (štirje igralci), plezanju (trije plezalci) in plavanju (dve plavalki). Vodja odprave je bil Aleš Ošljak, učitelj športne vzgoje na OŠ Koroška Bela, v spremstvu so bili še trije trenerji, na tekmovanjih sem mlade spodbujal tudi sam.

Mladi športniki na teh tekmovanjih ne tekmujejo pod državno zastavo, ampak zastopajo posamezno lokalno skupnost. S tem mladi utrjujejo tudi privrženost svojemu domačemu okolju.

Svet gorenjske regije in Razvojni svet gorenjske regije sta na junijski skupni seji sprejela Regionalni razvojni program (RRP) Gorenjske. RRP Gorenjske je skupni regionalni strateški razvojni okvir vseh gorenjskih občin za obdobje do leta 2027. Potrditev RRP Gorenjske na dveh najpomembnejših regionalnih organih odločanja je bil zgolj formalni zaključek več let trajajočega postopka oblikovanja in sprejemanja strateških razvojnih dokumentov in usmeritev za celotno Gorenjsko.

Na Jesenicah se zavedamo naših priložnosti in prepričan sem, da se bo občina Jesenice v prihodnje lahko uveljavila tudi kot izobraževalno središče.

RRP Gorenjske za razvojno obdobje, ki se je sicer začelo že lani, opredeljuje ključne izzive regije, znotraj katerih vsaka občina zase določa in uresničuje svoje lastne cilje. Strateško usmeritev regije povzema skupna vizija, ki opredeljuje, da bo na Gorenjskem zagotovljena »visoka kakovost bivanja za vse generacije v povezani, energetsko varčni in čisti alpski regiji!«

jun  2022 23

Preiskave nosilne konstrukcije bazena Ukova, ki ga je opravil Gradbeni inštitut ZRMK, so pokazale, da je mejna nosilnost armirano-betonske konstrukcije bazena po veljavni zakonodaji presežena. Armaturo bazena je v dobršnem delu poškodovala rja, odpada zaščitni sloj betona, sanacijska dela pa bi bila »zelo obsežna«, izhaja iz poročila.

V okviru razširjenega energetskega pregleda bazena, ki ga je že lani opravilo podjetje Energomen, je bilo izpostavljeno tudi tveganje potencialne možnosti električnega udara zaradi zastarele elektroinštalacije.

Bazen Ukova je star več kot 60 let in pošteno načet. V vseh letih obratovanja bazena bistvenih vlaganj v posodobitve ni bilo tako, da so bile ugotovitve omenjenega inštituta tudi pričakovane. Odločitev, da bazen letos ne bo obratoval, je bila zaradi velikega zanimanja težka, z vidika zagotavljanja varnosti uporabnikov pa pravzaprav neizbežna. Sploh si ne predstavljam morebitne nesreče, poškodbe uporabnika ali celo tragičnega dogodka. Odgovornost ob znanih dejstvih in tveganja povezana z uporabo bazena sta enostavno prevelika s tem, da mora imeti varnost uporabnikov nesporno prednost.

Lepo vreme je minuli konec tedna na pobočja pod Golico, ki so jih že pobelile narcise, privabile številne domačine in druge obiskovalce. Množični obisk tudi na začetku turistične sezone potrjuje, da so cvetoče narcisne poljane eden najpomembnejših turističnih adutov občine Jesenice. Tega se dobro zavedamo.

Po lanskem uspešno izvedenem organiziranem avtobusnem prevozu (ob koncih tedna) obiskovalcev z Jesenic na Pristavo in v Planino pod Golico projekt nadaljujemo tudi letos. Obiskovalci so lani novost dobro sprejeli, prav tako domačini, hkrati je bilo zaradi omejenega dostopa obiskovalcev z osebnimi vozili manj obremenjeno tudi naravno okolje. Veseli me, da se je odločitev oziroma usmeritev v spodbujanje trajnostne mobilnosti pri obisku naravnih znamenitosti izkazala za pravilno rešitev. Na ta način smo pridobili vsi.

S tem celotna lokalna skupnost pridobiva na ugledu, hkrati si tlakujemo pot za nadgradnjo turistične ponudbe. K temu bo po pričakovanjih pomembno prispevala tudi nova sodelavka, ki se je zaposlila na Turistično-informacijskem centru (TIC). Na ta način se bomo namreč lahko še bolj posvetili sodelovanju z različnimi akterji v lokalni skupnosti, ki delujejo na področju turizma (ponudniki namestitev, gostinci ter ponudniki izdelkov in drugih storitev), pa tudi v neposredni soseščini, ki s svetovno znanimi naravnimi zakladi in letovišči privablja številne obiskovalce od blizu in daleč. To je priložnost za celotno regijo (torej tudi za nas) in želimo jo izkoristiti.

Čez nekaj dni, natančneje 9. maja, bomo v Sloveniji in Evropi praznovali dan Evrope. Praznik je zrastel na dediščini konca druge svetovne vojne, ki se je na evropski tleh končala 9. maja 1945. Pet let kasneje je tedanji francoski zunanji minister Robert Schuman predstavil deklaracijo, v kateri je predlagal ustanovitev evropske skupnosti za premog in jeklo. V kasnejših letih se je iz te skupnosti razvila današnja Evropska unija, katere članica je od leta 2004 naprej tudi Slovenija.

Dan Evrope je praznik miru in enotnosti v Evropi. Čeprav se nam je v Sloveniji in v Evropi včasih lahko zdelo, da je mir za večno priborjena in zapečatena danost ter samoumeven, pa zgodovina in aktualne razmere dokazujejo, da se je za eno najpomembnejših vrednot – za mir (in tudi za enotnost) – treba prizadevati praktično vsak dan.