Ker je kapela tudi kostnica vojakov padlih v prvi svetovni vojni, se jim je župan mag. Peter Bohinec želel poklonit. Med pokopanimi je tudi devet ruskih vojakov, zato se je spominskega dogodka želel udeležiti tudi namestnik veleposlanika Ruske federacije Alexey Pogonin, ki je za padle borce prinesel cvetni venec.

Župan in namestnik veleposlanika sta se predhodno srečala v občinski stavbi, kjer sta izmenjala nekaj besed. Župan je spomnil, da so Jesenice z Rusijo povezane na športnem področju. Ruski hokejski trenerji so namreč pustili pomemben pečat pri razvoju jeseniškega hokeja

Župan in namestnik veleposlanika sta se po pogovoru odpeljala v Spominski park na Plavžu, kjer sta pozdravila prisotne občane, ki so se dogodka udeležili kljub mrazu. Nato je župnik Tilen Oberwalder Zupanc vodil molitev, po njej pa sta župan in namestnik veleposlanika položila cvetni venec pred  kapelo in se poklonila padlim vojakom.

Spominski park leži na mestu nekdanjega sredi 20. stoletja opuščenega pokopališča

V drugi polovici 20. stoletja je dobilo podobo spominskega parka in arboretuma z več kot dvesto vrstami okrasnega drevja in grmovnic. Med zgodovinskimi obeležji, ki jih najdemo v parku, so še pokopališki zid z ohranjenimi historičnimi nagrobnimi ploščami, bronasta doprsna kipa Toneta Čufarja ter dr. Aleša Stanovnika, spomenik delavcem Železarne Jesenice in narodnim herojem, grobišče 42 borcev, padlih med drugo svetovno vojno, kamnito litopunkturno znamenje, ostanek prvotnega pokopališkega zidu z bronasto ploščo Alojzu Mencingerju, žrtvi italijanskih letalcev na Javorniku leta 1917, in spomenik na grobišču ponesrečenih graditeljev karavanškega železniškega predora leta 1904. Gre torej za enega najbolj znanih in pomembnih jeseniških kulturnih spomenikov.

Sveta Barbara je bila v zgodovini jeseniške župnije priljubljena svetnica

Kot pojasnjujejo na spletni strani Gornjesavskega muzeja Jesenice, so bile sveti Barbari posvečene kapelice na stari rudni poti čez Pejce, stranski oltar v Marijini cerkvi na Stari Savi in celo cerkev na Plavžu. Tam so imeli v času njenega obstoja v 17. in 18. stoletju na njen dan vsakoletni sejem. Za svojo zavetnico so jo izbrali delavci v predorih, rudnikih in topništvu, ki se pri svojem delu soočajo z nevarnostjo nenadne in nasilne smrti. Sveta Barbara je še vedno zavetnica tudi vseh železarjev.