Skok na osrednjo vsebino

Novice

okt 2011 27

Si upamo na glas povedati: 'Jejmo slovensko hrano!'

Večkrat se sprašujem, zakaj si ne upamo na glas reči: »JEJMO SLOVENSKO HRANO!« Jejmo hrano, pridelano na naši zemlji in s pridnimi rokami naših ljudi. Kot čebelar in predsednik Čebelarske zveze Slovenije sem ponosen na vse nas, ki gojimo čebele, in s tem pomembno prispevamo k pridelavi naše hrane. Več kot 30 odstotkov na svetu pridelane hrane je namreč odvisne od oprašitve čebel, torej je plod oprašitve čebelvsaka tretja žlica, ki jo damo v usta. Tega se pravzaprav sploh ne zavedamo, kajne?

Večkrat je čutiti nekakšno bojazen pred glasnim promoviranjem lokalno pridelane hrane, torej pred hrano, pridelano v naši bližnji okolici, češ da Evropa tega ne dovoljuje. Če se ozremo v sosednje države, lahko vidimo, kako veliko pozornost namenjajo promociji svoje nacionalnosti in pomembnosti uživanja domačih proizvodov, ki so jih pridelali domači kmetje, in izdelkov, ki so jih izdelala domača podjetja. Skratka, poudarjajo, da je nekaj njihovo in že zaradi tega boljše.

Kaj pa v Sloveniji? V naši podzavesti je še vedno pogosto prepričanje, da je boljše vse, kar je iz tujine. Pa je temu res tako? Prepričani smo lahko, da je velika večina domače oz. lokalno pridelane hrane občutno boljša od uvožene, pa tudi, da naša podjetja ustvarjajo odlične izdelke … Čas je, da zaupamo našim ljudem, našim strokovnjakom, čas je, da smo ponosni na to, kar znamo in zmoremo. Čas je, da na glas rečemo: »Kar je slovensko, je odlično!«

Vsak dan bolj na glas govorimo, da hrane v svetu primanjkuje, vsak dan bolj na glas govorimo, kako pomembna je samooskrba, zelo po tihem pa govorimo o pomembnosti uživanja domače, slovenske hrane. Čas je, da to izrazimo na glas, saj je nujno ozaveščanje vseh nas o prednostih uživanja lokalne hrane. Ko bo zmanjkovalo hrane, bo vsaka država najprej poskrbela zase, in če takrat ne bo naših pridelovalcev hrane, bomo lačni. Takrat bo prepozno govoriti o nujnosti uživanja domače hrane, saj je ne bo.

In prav zaradi tega, ker je treba o pomembnosti uživanja slovenske hrane spregovoriti NA GLAS, je Čebelarska zveza Slovenije predlagala »projekt« Tradicionalni slovenski zajtrk. Svoje sodelovanje v projektu so potrdili Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ministrstvo za šolstvo in šport, Ministrstvo za zdravje, Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije, Čebelarska zveza Slovenije, Javna svetovalna služba v čebelarstvu, Gospodarska zbornica Slovenije, Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij, strokovno pa ga bodo podprli in v njem tudi sodelovali Inštitut za varovanje zdravja RS, kmetijske svetovalne službe ter Zavod RS za šolstvo.

V skupnem projektu smo si zastavili več ciljev, najpomembnejši pa so predstaviti pomembnost zajtrka, kmetijstva, čebel in slovenskih čebelarjev ter pomembnost uživanja lokalno pridelane hraneslovenske hrane.

Posebej nas veseli, da bo kljub krizi vsa hrana za Tradicionalni slovenski zajtrk, ki bo 18. novembra 2011, vrtcem in osnovnim šolam podarjena. Čebelarji, kmetje in živilsko-predelovalna industrija bodo BREZPLAČNO prispevali skoraj 13 ton kruha, nekaj manj kot 2 toni surovega masla, več kot 2,2 tone medu, 28 ton jabolk in 43.000 litrov mleka – vse pridelano v Sloveniji.

In ne nazadnje verjamem, da bo projekt pozitivno sprejet v vseh vrtcih in osnovnih šolah. Pobudniki projekta in sodelujoči se zavedamo, da bo za zaposlene v teh ustanovah to dodatno delo, vendar smo prepričani, da ga bodo opravili z veseljem, saj bodo storili nekaj dolgoročno koristnega. Naše otroke bodo vzgajali in vzgojili tako, da bodo to postale njihove prehranske navade, ter jih predvsem tudi naučili, da hrana ne zraste na trgovskih policah, temveč da jo mora pridelati človek.

Za kakovostno pridelavo naše, slovenske hrane pa ni dovolj samo človek, potrebne, in to zelo, so tudi čebele. Lahko smo veseli, da imamo več kot 9.000 pridnih čebelarjev, ki čebelarijo kljub težkim časom, tako da nam za zdaj še ni treba razmišljati o plačevanju opraševanja (v nekaterih državah je treba za opraševanje plačati več kot 100 evrov na panj) niti o tem, da bi morali rastline opraševati ljudje s čopiči, kot to že počnejo na Kitajskem.

In kar je najpomembnejše, otroci bodo spoznali, kdo in kako je hrano pridelal ter da je treba znova začeti ceniti in spoštovati poklic kmeta. Predvsem pa bodo spoznali, da je uživanje slovenske hrane najbolj zdravo.

V imenu pobudnika, Čebelarske zveze Slovenije, se zahvaljujem vsem, ki boste prispevali slovensko hrano za zajtrk 18. novembra, zahvaljujem pa se tudi vsem zaposlenim v vrtcih in osnovnih šolah, ki bodo ta dan namenili predstavitvi »projekta« Tradicionalni slovenski zajtrk,  predstavitvi pomembnosti kmetijstva, čebelarstva in pravilnih prehranskih navad ter predvsem uživanja naše slovenske hrane.

Naj sklenem s pozivom: JEJMO MED SLOVENSKIH ČEBELARJEV, JEJMO SLOVENSKO HRANO!

Boštjan NOČ, predsednik Čebelarske zveze Slovenije

ČEBELARSKA ZVEZA SLOVENIJE
Brdo pri Lukovici 8
1225 Lukovica

Prebrano 3671 krat Nazadnje urejano na četrtek, 27 oktober 2011 08:57

Oddajte komentar

Prepričajte se, da vnesete vse obvezne podatke, označene z zvezdico (*). HTML koda ni dovoljena.

Uporabne povezave