Gorenjski gasilci so na območju nekdanjega carinskega parkirišča za tovornjake na Spodnjem Plavžu z uradno slovesnostjo dobili nov vadbeni poligon. Na poligonu bodo gorenjski gasilci utrjevali in nadgrajevali praktična znanja ter razvijali gasilske veščine, s tem pa tudi pridobivali pomembne izkušnje. Na ta način bodo gasilci kot eden najpomembnejših členov v sistemu Civilne zaščite še dodatno izboljšali svojo usposobljenost in izurjenost za potrebe posredovanj ob nesrečah v najbolj zahtevnih okoliščinah.
Velik pomen delujočega in učinkovitega sistema Civilne zaščite lahko prepoznamo v primeru naravnih in drugih nesreč. V obdobju, ki ga poleg vse bolj očitnih klimatskih sprememb zaznamuje predvsem novi virus covid-19, se še dodatno utrjujemo v prepričanju, da mora biti sistem varovanja ljudi in premoženja v primeru nesreč delujoč in učinkovit, enote pa ustrezno usposobljene.
Zavedanje o pomenu usposobljenosti gasilskih enot so skupaj prepoznale Gasilska zveza (GZ) Jesenice, Gasilska zveza Slovenije (GZS) in Občina Jesenice in dosegle pomemben cilj. Z novim gasilskim poligonom na Jesenicah dodajamo pomemben kamenček v mozaik boljše usposobljenosti in izurjenosti gasilskih in drugih reševalnih enot na Gorenjskem in v Sloveniji in na to smo lahko ponosni. Občina Jesenice se je z odprtjem prvega gasilskega vadbenega poligona na Gorenjskem s še večjimi črkami vpisala na gasilski zemljevid Slovenije, kjer ima prostovoljno gasilstvo posebno mesto.
Gasilski zemljevid soustvarjajo predvsem številna prostovoljna gasilska društva, ki jih je mogoče najti v skoraj vsakem slovenskem naselju, in v večjih mestih delujoče poklicne gasilske službe. Gasilska prostovoljska društva so nastala predvsem zaradi potrebe po hitri in organizirani reševalni službi v primeru požarov, naravnih in drugih nesreč. Gasilska društva so tako skozi bogato zgodovino ustvarila ta zemljevid, obenem pa še gasilsko tradicijo, s katero je zaznamovana tudi slovenska kultura.
Prostovoljno gasilstvo, kakršnega poznamo v Sloveniji, po svetu nima veliko posnemovalcev, čeprav bi jih lahko imeli. Gasilska društva namreč niso le združenja gasilcev, ampak so predvsem združenja ljudi. So združenja, ki prepoznavajo in povezujejo ljudi s pozitivnimi vrednotami, torej tistih, ki znajo nesebično pomagati tistim, ki potrebujejo pomoč. A gasilcev ne zanima zgolj gasilstvo, ampak tudi, na primer, šport ali kultura. Tako so prav prostovoljna gasilska društva v manjših krajih in v vaseh pomembno gibalo družabnega življenja, saj organizirajo tudi različne prireditve. Gasilska društva in gasilci so tako tesno vpeti v svoje lokalno okolje in lahko rečemo, da gasilska društva ljudi povezujejo v skupnost.
Pogosto izpostavljam, da je pomembno sodelovanje ljudi in povezovanje v skupnost, saj se mi to zdi pomembno. Gasilsko organiziranje je tako najlepši primer medsebojnega sodelovanja in povezovanja v skupnost. Še najbolj pomembno pa je to, da so gasilci vedno pripravljeni priti na pomoč – ob treh zjutraj ali ob treh popoldan, pozimi ali poleti. S tem, ko so vedno pripravljeni priskočiti na pomoč, dokazujejo, da so vrednote tovariške, nesebične pomoči in solidarnosti močnejše od tveganj, ki jih reševanje prinaša s seboj. In kar ni nepomembno: iz teh vrednot se tudi napaja slovenska kultura.
Slovenci poznamo pregovor, da prijatelja spoznaš v nesreči. Gasilci so ti naši prijatelji in marsikdo med nami je v hudi uri že spoznal, kaj to prijateljstvo pomeni. Zato je pravzaprav malo, kar smo lahko kot lokalna skupnost dodali v projekt izgradnje vadbenega poligona za gasilce in s tem v sistem zaščite in reševanja (Občina Jesenice je v projekt vložila asfaltirano zemljišče).
Združili smo moči z Gasilsko zvezo Jesenice in Gasilsko zvezo Slovenije in ponovno dokazali, da se zavedamo pomena sodelovanja, povezovanja in dopolnjevanja, torej prijateljstva.
