Skok na osrednjo vsebino

Novice

Feb 2024 01

Primer dobre prakse: uvajanje potopnih ekoloških otokov v občini Jesenice

V januarskem Mesečnem utripu – publikaciji Združenja občin Slovenije – so objavili članek o projektu, kot primeru dobre prakse, ki ga je izpeljala jeseniška občina. Sodelavka Občine Jesenice Andreja Sirk je v publikaciji predstavila uvajanja potopnih ekoloških otokov v jeseniški občini.

Občina Jesenice je v letu 2020 začela s preoblikovanjem obstoječih, običajnih ekoloških otokov v potopne.

Razlog oziroma pobuda za začetek tega projekta je bila med drugim lokacija enega izmed otokov, okoli katerega so ljudje več let odlagali kosovne odpadke kljub temu, da je bil organiziran odvoz. Ta nered je povzročal nejevoljo ostalih občanov, hkrati pa so nakopičeni odpadki kazili izgled sicer urejenega stanovanjskega območja.

V prvi fazi je občina preuredila štiri lokacije. Ker se je projekt izkazal dober tako z vidika izvajanja gospodarske javne službe kot z vidika občanov, ki so še bolj organizirano in dosledno ločevali odpadke, je občina s projektom nadaljevala. Na ta račun je bilo tudi manj tudi vandalizma – požiganja zabojnikov za papir

Trenutno je na območju občine Jesenice od skupno 110 ekoloških otokov 23 potopnih

Na otokih so nameščene posode za embalažo, papir in steklo. Tlak je večinoma metličen beton. Na nekaterih lokacijah je dodatno urejena tudi okolica otoka, na primer z zeleno zasaditvijo, ki doda še bolj urejen izgled.

Prostornina potopnih zabojnikov je za odpadno kartonsko in papirno embalažo 5.000 litrov, odpadno plastično komunalno embalažo 5.000 litrov in za odpadno embalažno steklo 1.300 litrov, kar je več kot je prostornina nadzemnih zabojnikov. Potopne zabojnike prazni smetarsko vozilo, ki ima v zadnjem delu vozila hidravlično roko. S smetarskim vozilom se lahko praznijo tudi ostali nadzemni otoki z zabojniki prostornine 1100 litrov.

Prednost potopnih ekoloških otokov z vidika izvajanja gospodarske javne službe zbiranja in odvoza odpadkov je tudi ta, da je zaradi večje prostornine posod za odlaganje potrebno te prazniti manjkrat. Kot se je izkazalo, je vzdrževanje posod minimalno, življenjska doba potopnih zabojnikov v primerjavi z običajnimi pa daljša, saj mehanskih poškodb praktično ni.

Sodelavka Andreja Sirk je na podlagi vsega navedenega ocenila, da je projekt uvajanja potopnih ekoloških otokov v jeseniški občini dobro uspel. Hkrati pa pripomogel k temu, da ekološki otok ni zgolj običajno mesto z zabojniki, temveč urejen in čist prostor v naravi, kjer piko na i doda tudi leseno ogrodje zabojnikov.

Read 515 times Last modified on Thursday, 01 February 2024 16:44

Leave a comment

Make sure you enter all the required information, indicated by an asterisk (*). HTML code is not allowed.

Uporabne povezave