Po poslovniku Občine Jesenice mora predlagatelj točke dnevnega reda gradivo posredovati županu, ki mora svojo odločitev sporočiti najkasneje v sedmih dneh. Ker te zahteve niso bile izpolnjene, je župan predlog krajanov zavrnil. Občinski svet pa se je strinjal, da njihov predstavnik Andrej Černe na seji prebere zahteve, do naslednje seje (22. oktobra) pa bo pripravil tudi ustrezno gradivo.

Černe je poudaril, da sta postavitev radarja in znižanje hitrosti s 40 na 30 kilometrov na uro na odseku ceste na Blejski Dobravi povzročila nezadovoljstvo krajanov. Spomnil je, da so zbrali 900 podpisov proti tej spremembi ter opozoril na domnevno nezakonite odločitve javnih organov. Ob tem je napovedal, da bodo krajani vztrajali pri sklepih, sprejetih na julijskem zboru, med katerimi je tudi zahteva, da se največja dovoljena hitrost na tem odseku poveča na 50 kilometrov na uro.

Župan je še pred nastopom Černeta prisotne seznanil z ukrepi občine glede prometne signalizacije na Blejski Dobravi. Sporočil je, da bo največja dovoljena hitrost ponovno povišana na 40 kilometrov na uro, kot je veljalo pred uvedbo omejitve 30 kilometrov na uro. Za to odločitev se je odločil kljub vztrajanju SPV Jesenice in MIR Jesenice, da je zaradi prometne varnosti primernejša nižja omejitev.

Strategije razvoja občine Jesenice 2025 – 2035

[Povezava do gradiva]

Uvodno predstavitev strategije sta pripravila direktorica občinske uprave mag. Vera Djurić Drozdek in prof. dr. Aleksandar Kešeljević z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, ki je sodeloval pri pripravi dokumenta.

Nova strategija je potrebna, ker se veljavni razvojni program, noveliran leta 2016, izteče leta 2025. Glavni cilj je določiti smernice in prioritete za prihodnji razvoj občine, ki bodo temeljile na sodobnih potrebah in finančnih možnostih. Dokument je nastajal v sodelovanju občinske uprave in širših delovnih skupin za posamezna področja. Od septembra 2024 do julija 2025 je bilo izvedenih 14 delavnic, v katerih so sodelovali tudi ključni zunanji deležniki. S tem so bili zagotovljeni širok pogled, strokovnost in raznolikost mnenj.

Strategija je bila v javni razpravi od 8. do 29. avgusta 2025. Objavljena je bila na spletni strani občine, tiskani izvodi pa so bili dostopni na vseh krajevnih skupnostih. Javna predstavitev je potekala 16. septembra v Kolpernu na Stari Savi. Pripombe in predloge bodo smiselno upoštevali pri drugi obravnavi.

Dr. Kešeljević je poudaril, da je o strateških projektih treba redno razpravljati in vsako leto preverjati njihovo uresničevanje. Svetoval je, naj občinski odločevalci strategijo sprejmejo kot svojo, saj se bodo le tako lažje osredotočili na zastavljene cilje. Ob tem je izpostavil pomen Jesenic kot središča zgornje Gorenjske – ne le industrijskega, temveč tudi zdravstvenega, upravnega, kulturnega in izobraževalnega.

Svetnica je izrazila pomisleke, da občina glede na finančne zmožnosti ne bo mogla izpeljati vseh 18 strateških projektov. Izpostavila je, da večina občinskega proračuna odpade na redno delovanje občine, za razvojne projekte pa ostane le okoli 2 milijona evrov letno. Dodala je, da je glede na odločitev vlade, da bo regijska bolnišnica v Kranju, nerealno pričakovati, da bi jeseniška bolnišnica znova prevzela vlogo regionalnega zdravstvenega središča..

Dr. Kešeljević je pojasnil, da je namen strategije ravno v določanju prioritetnih projektov. Več svetnikov pa je menilo, da si mora občina še naprej prizadevati za ohranitev jeseniške bolnišnice in zdravstvene dejavnosti v kraju, predvsem pa za pridobivanje zdravstvenega kadra, kar je trenutno največja težava v Sloveniji.

Ena izmed svetnic je dokument pohvalila kot vizijo in širši pogled, ki kaže razvojne priložnosti Jesenic.

Sklep: Strategija razvoja občine Jesenice 2025–2035 je bila v prvi obravnavi potrjena.

Razglasitev dvorane v Kulturnem domu na Hrušici za javno kulturno infrastrukturo

[Povezava do gradiva]

Kot je pojasnila Alja Velikajne iz oddelka za družbene dejavnosti in splošne zadeva Občine Jesenice, ima razglasitev nepremičnine za javno infrastrukture na področju kulture številne prednosti. Med drugim omogoča lažji dostop do državnih sredstev za obnovo in vzdrževanje, zagotavlja večjo zaščito pred neprimernimi posegi ter povečuje prepoznavnost kulturne dediščine.

Sklep: Svetnice in svetniki so soglasno podprli predlog, da se dvorana v Kulturnem domu na Hrušici razglasi za javno kulturno infrastrukturo.

Spremembe v komisijah in odborih

Članica Statutarno pravne komisije Maja Križnar je junija podala odstopno izjavo. V skladu z dogovorom med predstavniki političnih strank in neodvisnih list z mandatom v Občinskem svetu pripada to mesto Slovenski demokratski stranki, ki je predlagala, da Križarjevo nadomesti Antonija Gasar, da Križarjevo nadomesti Antonija Gasar, sicer članica občinskega sveta.

Sklep: Občinski svet je razrešitev Maje Križnar potrdil in za novo članico Statutarno pravne komisije imenoval Antonijo Gasar.

Po odstopu svetnika Andreja Vastla februarja letos je bilo treba zapolniti njegovi dve funkciji – predsednika Odbora za okolje in prostor ter gospodarjenje z nepremičninami in člana Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Ker obe funkciji pripadata Slovenski demokratski stranki, je ta predlagala, da ju prevzame Maja Križnar.

Sklep: Svetnice in svetniki so potrdili, da Maja Križnar prevzame vodenje Odbora za okolje in prostor ter gospodarjenje z nepremičninami, hkrati pa postane članica Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.

Imenovanja v svete javnih zavodov

• Gasilsko reševalna služba Jesenice: mandat je potekel dosedanjim predstavnikom občine, zato je Občinski svet imenovali nove: Igorja Arha, Roberta Kejžarja, Roberta Presterela in Božidarja Kramarja.
• Občinska knjižnica Jesenice: po javnem pozivu je Komisija za mandatna vprašanja prejela predlog za Majo Otovič. Svetnice in svetniki so se s predlogom strinjali in jo imenovali za tretjo predstavnico Občine Jesenice v Svet javnega zavoda Občinska knjižnica Jesenice. Dva predstavnika – to sta Ivo Ščavničar in Mojca Konobelj – pa je Občinski svet imenoval že na junijski občinski seji.