V zadnjem obdobju je na evropskih trgih prišlo do enormnih podražitev energentov. Cene zemeljskega plina so se denimo v preteklem letu na borzi povišale tudi za 500 %. Posledično so se cene zemeljskega plina podražile tudi v Sloveniji, s tem pa se je podražilo tudi daljinsko ogrevanje v občini Jesenice. Dne 3. 2. 2022 je bila s strani Civilne iniciative – Za Jesenice in boljši jutri županu občine Jesenice na temo podražitev daljinskega ogrevanja predana zahteva za sklic zbora občanov, s priloženimi podpisi 1.516 občanov. Zahtevi za zbor občanov so bile priložene zahteve, opredeljene v 10 točkah. Zbor občanov je bil izveden 14. 3. 2022. Na zboru občanov so občani izglasovali vseh 10 zahtev. V skladu s 74. členom Statuta občine Jesenice je občinska uprava obravnavala izglasovane zahteve. V nadaljevanju je po posameznih zahtevah podano utemeljeno mnenje občinske uprave o možnosti upoštevanja posamezne zahteve.
1. »Zahtevamo, da Župan in občinska uprava takoj pričneta s postopkom razveljavitve akta o dodelitvi koncesije in posledično tudi razveljavitve koncesije same. Vzporedno s točko 1 pričnejo pogajanja s podjetjem Enos d.d. za sklenitev nove koncesijske pogodbe brez posrednika.«
POJASNILO:
Akt o dodelitvi koncesijske pogodbe je Odlok o dejavnosti in koncesiji za lokalno gospodarsko javno službo oskrbe s toploto na območju Občine Jesenice (Uradni list RS, št. 57/2013 in spr.). Odlok je v letu 2013 sprejel Občinski svet občine Jesenice. V letih 2015 in 2017 je Občinski svet sprejel spremembe in dopolnitve odloka. Sprejemanje odloka in morebitnih sprememb in dopolnitev je torej v pristojnosti Občinskega sveta. Odlok ni sporen, izvajanje gospodarske javne službe oskrbe s toploto pa je od sklenitve koncesijske pogodbe do izdatnih podražitev energentov na svetovnih trgih v letu 2020 potekalo brez zapletov. Cena toplote na območju Jesenic je bila v zadnjih letih pred podražitvijo med cenejšimi v državi.
Predmet koncesijske pogodbe je opravljanje gospodarske javne službe oskrbe s toploto na celotnem območju občine Jesenice (koncesijska pogodba je bila sklenjena leta 2014 za dobo 25 let). Koncesijsko dejavnost predstavlja distribucija in ne proizvodnja toplote, zato v koncesijskem razmerju nastopa podjetje Enos OTE, d.o.o., ki se ukvarja izključno z distribucijskimi storitvami. Koncesionar mora opravljati dejavnost v skladu z Odlokom o dejavnosti in koncesiji za lokalno gospodarsko javno službo oskrbe s toploto na območju Občine Jesenice, ki ureja način izvajanja gospodarske javne službe v občini Jesenice, zakonskimi in podzakonskimi predpisi, ki urejajo to področje, koncesijsko pogodbo in zahtevami koncedenta. Koncesionar mora pri izvajanju dejavnosti ter pri gradnji in vzdrževanju infrastrukture v največji možni meri zagotavljati varnost in zanesljivost delovanja dejavnosti ter varstvo okolja. Za izvajanje gospodarske javne službe oskrbe s toploto mora na podlagi 33. člena odloka, ki opredeljuje pogoje za prijavo na razpis za podelitev koncesije (izkazovanje sposobnosti), dokazati, da ima zagotovljen vir toplote, skladno z določbami Energetskega zakona in Lokalnim energetskim konceptom. Koncesionar je pri opravljanju dejavnosti, ki je predmet koncesije, dolžan ravnati v skladu z zakonom in drugimi predpisi, ki se na to nanašajo.
Podražitev cene, v kolikor bi bila neupravičena, bi bila lahko razlog za razdrtje koncesijske pogodbe, vendar pa je vsakokratna sprememba cene predmet presoje in soglašanja Agencije za energijo, cene pa morajo biti oblikovane v skladu z Aktom o metodologiji za oblikovanje cene toplote za daljinsko ogrevanje (Uradni list RS, št. 2/17). Cena je sestavljena iz fiksnega (obračunska moč) in variabilnega dela (prevzeta količina toplote). Fiksni del cene se na Jesenicah od leta 2004 ni spreminjal. Predmet podražitve predstavlja variabilni del cene zaradi podražitve energenta, kar ni dejanje oziroma pogoj za možno razdrtje pogodbe. Enostransko razdrtje pogodbe, brez krivdnih razlogov na strani koncesionarja, bi lahko imelo za posledico povrnitev morebitnih revaloriziranih vlaganj, povrnitev nastale dejanske škode in izgubljenega dobička (poleg sodnih stroškov). Glede na (ne)razpoložljivost virov za proizvodnjo toplote, izbiro potencialnih izvajalcev distribucije in drugih okoliščin glede proizvodnje toplote, bi bil vprašljiv tudi obstoj sistema daljinskega ogrevanja in bi bilo hkrati nemogoče v kratkem času na ustrezen način ogrevanje večstanovanjskih objektov nadomestiti z alternativnimi načini. S tem bi približno 9000 občanov lahko ostalo brez ogrevanja. Opuščanje daljinskega ogrevanja bi bilo na Jesenicah (veliko število strnjenih večstanovanjskih objektov, poslovnih in javnih objektov) nesprejemljivo tudi z okoljskega vidika. Z morebitnim enostranskim razdrtjem pogodbe se tudi ne bi izognili izvoru nastalih težav, ki izhajajo iz enormnih podražitev energentov na svetovnem trgu.
Na podlagi navedenega izglasovane zahteve občanov ni mogoče upoštevati.
2. »Župan in občinska uprava naj takoj pričneta s postopkom revizije Odloka o podelitvi koncesije za distribucijo toplote v občini Jesenice.«
POJASNILO:
Odgovor je deloma razviden iz pojasnil k predhodni točki. Poleg tega je Nadzorni odbor Občine Jesenice nadzor nad izvajanjem gospodarske javne službe oskrbe s toploto na podlagi letnega programa dela za leto 2020 pričel izvajati v preteklem letu in ga zaključil z izdajo končnega poročila v mesecu marcu letošnjega leta. Nadzorni odbor v poročilu ne problematizira koncesijskega razmerja med koncedentom, Občino Jesenice in koncesionarjem, podjetjem Enos OTE, d.o.o., niti ne ugotavlja nobenih nezakonitih ravnanj. Ugotavlja manjše nepravilnosti, v zvezi s katerimi sta koncedent in koncesionar podala odzivno poročilo, iz katerega so razvidna dodatna pojasnila na ugotovitve Nadzornega odbora, ki mestoma niso povsem korektne. Poročilo in odzivno poročilo sta od zaključka nadzora dostopna na spletni strani Občine Jesenice, in sicer na povezavi: https://www.jesenice.si/obcina-jesenice/nadzorni-odbor/item/19602-porocila-nadzornega-odbora-obcine-mandata-2018-2022.
Nadzorni odbor Občine Jesenice je na svoji 26. seji 2. 2. 2022 sprejel Program dela v letu 2022, katerega del je izvedba nadzora, v okviru katerega bo opravljena revizija poteka sklepanja koncesijske pogodbe s podjetjem Enos OTE d.o.o.. Nadzorni odbor je na seji 24. 3 2022 sprejel sklep o izvedbi revizije poteka
sklepanja Koncesijske pogodbe za izvajanje gospodarske javne službe oskrbe s toploto.
Izglasovana zahteva je v realizaciji.
3. »Zahtevamo, da javno komunalno podjetje JEKO prevzame distribucijo toplote in tople vode na način, kot je bilo to pred oddajo koncesije.«
POJASNILO:
Pogoj za sprejem drugačnega načina distribucije toplote je razdrtje obstoječega koncesijskega pogodbenega razmerja. Neupravičenost in nesmotrnost enostranskega razdrtja pogodbenega razmerja brez krivdnih razlogov na strani koncesionarja je pojasnjena v predhodni točki. Podjetje JEKO niti nima več tehničnih in kadrovskih pogojev za izvajanje distribucije toplote in tople vode. Tudi če bi podjetje JEKO prevzelo distribucijo toplote, bi moral JEKO toplotno energijo kupiti na trgu. Tržni pogoji pa so se v zadnjem obdobju, kot smo že zapisali, bistveno spremenili.
Na podlagi navedenega izglasovane zahteve občanov ni mogoče upoštevati.
4. »Župan in občinska uprava naj takoj pristopita k pogajanjem s koncesionarjem glede energenta, s katerim bo ta proizvajal toploto za ogrevanje in, ki bo za uporabnike predstavljalo sprejemljivo ceno (sončna energija, peleti, lesna biomasa…).«
POJASNILO:
Strinjamo se, da je na daljši rok treba skupaj s proizvajalcem toplotne energije pristopiti k zagotovitvi alternativnih, obnovljivih (okolju prijaznih) virov energije za proizvodnjo toplote in tako zagotoviti učinkovito in cenovno sprejemljivo delovanje sistema daljinskega ogrevanja. Župan je zato 13. 1. 2022 sklical sestanek s predstavniki podjetij Enos, d.d. in SIJ Acroni, d.o.o. ter predstavniki Instituta Jožef Štefan glede možnosti izvedbe evropskega pilotnega projekta Creators za vzpostavitev sistema izrabe odvečne toplote za daljinsko ogrevanje mesta. Občina oz. župan ima pri tem povezovalno vlogo, do konkretnega dogovora in izvedbe projektov pa bi moralo priti med ostalimi akterji. S pogovori se bo nadaljevalo. Pri tem je treba poudariti, da je izvedba projekta povezana z izdatnimi finančnimi sredstvi, uporaba odvečne toplote podjetja SIJ Acroni, d.o.o. pa ne bi pomenila pomembne spremembe cene za končnega uporabnika. Kot primer navajamo občino Ravne na Koroške, kjer je koncesionar za oskrbo s toploto za namene daljinskega ogrevanja, podjetje Petrol, d.d., s podjetjem SIJ Metal Ravne izvedel projekt uporabe odvečne toplote, po podatkih Agencije za energijo pa je povprečna mesečna maloprodajna cena s 1. 2. 2022 višja kot na Jesenicah. Glede na okoljske zaveze izraba odvečne toplote kljub temu v prihodnje nedvomno predstavlja ustrezno alternativo.
Dne 17. 3. 2022 je v organizaciji Časnika Finance na Jesenicah potekal forum, kjer je bilo govora o tem, kaj prinaša Evropski projekt Creators – projekt oblikovanja energetske skupnosti, ki vključuje daljinsko ogrevanje Jesenic, proizvodnjo vodika, sončno elektrarno ter povezuje Acroni in lokalno skupnost.
Izglasovana zahteva je v realizaciji v delu, ki se nanaša na iskanje dolgoročnih rešitev za zagotovitev učinkovitega in cenovno sprejemljivega delovanja sistema daljinskega ogrevanja, tudi z iskanjem dodatnih virov energije za proizvodnjo toplote.
5. »Župan in občinska uprava naj takoj pristopita k iskanju rešitve za izrabo deponijskega plina in plina iz čistilne naprave.«
POJASNILO:
Glede na količine odlagališčnega plina na odlagališču Mala Mežakla in plina, ki nastaja v Centralni čistilni napravi Jesenice, ta ob njegovi uporabi za soproizvodnjo toplotne in električne energije ne zadošča niti za delovanje navedenih objektov. Ob hkratnem upoštevanju investicijskih sredstev, ki bi bila potrebna za vzpostavitev uporabe plina za namene daljinskega ogrevanja, ta nikakor ni smiselna.
Odlagališčni plin je toplogredni plin, saj vsebuje v glavnem dva plina to sta metan (CH4 = 38 %) in ogljikov dioksid (CO2 = 35 %). Na odlagališču Mala Mežakla tako sežig odlagališčnega plina poteka na plinski postaji oz. bakli.
Za namene izrabe deponiščnega plina je bil že pridobljen projekt »Gradnja plinovoda od deponije Mala Mežakla do objekta Kotlovnice Jesenice (2012)«, vendar je bila ideja o gradnji plinovoda opuščena iz naslednjih razlogov:
Do leta 2018 smo beležili cca. 1 mio m3 sežganega plina, leta 2019 je zabeležen upad za 20 %, leta 2020 še za nadaljnje 3 %, v zadnjem letu pa za kar 40 % v primerjavi z letom 2020. Nižja produkcija odlagališčnega plina v telesu deponije je posledica močno omejenega vnosa biološkega dela odpadkov na odlagališče zaradi predhodne biološke obdelave odpadkov. Poleg manjših količin plina pa se skozi leta ugotavlja tudi spreminjanje kvalitete odlagališčnega plina. Vsebuje namreč vedno manj metana (leta 2015 je bil volumski delež metana slabih 46 %, medtem ko smo leta 2020 zabeležili na letni ravni 38 % delež). Tudi ta upad lahko pojasnimo z dejstvom glede omejitve odlaganja bioloških odpadkov. Ekonomsko gledano je smotrna izraba še pri nekako 45 %, pri teh % je spodnja kurilna vrednost zadovoljivih 14,4 MJ/Nm3.
Za zanesljivo proizvodnjo energije na modulih kogeneracije se potrebuje kontinuiran in ustrezen vir plina. Glede na nihanja v plinskem sistemu odlagališča, kot posledice različnih tehnoloških procesov in vplivov, ta vir vsekakor ni primeren za zanesljivo preskrbo z energijo. Objekt Odlagališče Mala Mežakla je na podlagi okoljevarstvenega dovoljenja zavezan k izpolnjevanju zahtev, znotraj katerih je opredeljeno sežiganje odlagališčnega plina na bakli. Količina potencialno proizvedene energije na kogeneraciji in nekontinuiran ter v kratkoročni in dolgoročni projekciji zmanjšan vir odlagališčnega plina, s primesmi nečistoč ne opravičujejo vrednosti investicije projekta umestitve modula kogeneracije.
Podatki in zaključki izhajajo iz poročila, ki ga je 16. 2. 2022 izdelal upravljavec odlagališča nenevarnih odpadkov Mala Mežakla, podjetje Jeko d.o.o..
Na Centralni čistilni napravi (CČN) pridobljeni bioplin, ki nastane pri procesu anaerobne digestacije ima podobne lastnosti kot zemeljski plin in se ga porablja za soproizvodnjo toplotne in električne energije. V sistemu za soproizvodnjo toplotne in električne energije (SPTE) se energija iz bioplina pretvori v električno in toplotno energijo za lastno uporabo. Pridobljeno toplotno energijo se porabi za ogrevanje gnilišča, električno energijo pa se porabi v internem elektro omrežju. Kot referenčna točka za ogrevanje blata v gnilišču se uporablja temperatura blata cca 36°C in zato je potrebno sistem skrbno nadzorovati. Pridobljena električna energija, ki se porablja v internem omrežju predstavlja le delček porabljene električne energije pri delovanju CČN (približno 4 %). Trenutna zmogljivost SPTE naprave (Stirlingovega motorja – generatorja) je 2 x 8 KW izhodne električne moči in 2x – 25 KW izhodne toplotne moči. Količina pridobljene toplotne in električne energije ne zadošča za potrebe procesov pri čiščenju odpadne vode in zato je potrebno dodatno energijo dokupovati. Vključitev obstoječega sistema (SPTE) na CČN v daljinsko ogrevanje mesta Jesenic je zaradi premajhne zmogljivosti nesmiseln. V prihodnosti se na CČN načrtuje obnova celotnega sistema plinske proge in zamenjava SPTE naprave z zmogljivejšo. Načrtovana je nova SPTE naprava z zmogljivostjo 30 KW izhodne električne moči in 59 KW izhodne toplotne moči. Cilj je povečati proizvodnjo električne in toplotne energije in primerno ogrevati gnilišče. Tudi ob predvidenem povečanju količini pridobljene toplotne in električne energije z načrtovano zamenjavo SPTE naprave, bo vsa energija v celoti porabljena za delovanje CČN Jesenice.
Na podlagi navedenega izglasovane zahteve občanov ni mogoče upoštevati.
6. »Zahtevamo, da se dokončajo postopki iz leta 2015, ki so takratnemu javnemu podjetju Jeko-IN nalagale zamenjavo predimenzioniranih in zastarelih toplotnih postaj z novimi bolj ustreznimi, in sicer še pred oddajo v last etažnim lastnikom.«
POJASNILO:
Pri zamenjavah toplotnih postaj v posameznih objektih Občina Jesenice že sodeluje, saj sofinancira strošek izmenjevalca v novi toplotni postaji, ki je sestavni del omrežja za distribucijo toplote. Zamenjava toplotne postaje pa mora izpolnjevati pogoje iz veljavnih sistemskih obratovalnih navodil.
Izglasovana zahteva se v delu, ki se nanaša na pristojnosti občine, že izvaja.
7. »Župan in občinska uprava naj v sodelovanju s koncesionarjem pripravita izračun vpliva cene energetske sanacije stavb. V zvezi s tem naj se preuči skladnost Pravilnika o načinu delitve in obračuna stroškov za toploto v stanovanjskih stavbah. Predlagamo, da se pristojnemu ministrstvu posreduje pobuda za začetek postopka spremembe omenjenega pravilnika.«
POJASNILO:
Energetska sanacija stavb vpliva na porabo, torej manj porabljene energije, kar se odraža pri manjši količini na variabilnem delu računa. Z upravniki večstanovanjskih objektov je bilo dogovorjeno, da se ob strinjanju stanovalcev pristopi k izdelavi izračunov korekturnih faktorjev za izenačitev vpliva lege posameznih stanovanj v večstanovanjskih objektov (kjer izračun še ni izdelan), za potrebe delitve stroškov ogrevanja po dejanski porabi v skladu s Pravilnikom.
Pravilnik o načinu delitve in obračunu stroškov za toploto v stanovanjskih in drugih stavbah z več posameznimi deli (Uradni list RS, št. 82/15, 61/16 in 158/20 – ZURE) sprejema pristojni minister (Ministrstvo za infrastrukturo), in je bil sprejet na podlagi določil Energetskega zakona EZ-1 (Uradni list RS, št. 60/19 – uradno prečiščeno besedilo, 65/20, 158/20 – ZURE, 121/21 – ZSROVE in 172/21 – ZOEE). Pravilnik, izdan na podlagi tretjega odstavka 357. člena Energetskega zakona EZ-1, še naprej velja kot predpis, izdan na podlagi šestega odstavka 19. člena Zakona o učinkoviti rabi energije (Uradni list RS, št. 158/20). Koncedent in koncesionar nimata neposrednega vpliva na oblikovanje predmetnega predpisa. Pravilnik velja za celotno državo in je bil pripravljen v sodelovanju z znanstvenimi inštitucijami. Določbe pravilnika so korektne, zagotoviti pa je treba njihovo dosledno izvajanje.
Na podlagi navedenega izglasovane zahteve občanov glede pravilnika ni mogoče upoštevati, nakazana pa je rešitev za zagotavljanje pravičnejše delitve stroškov ogrevanja po posameznih odjemnih mestih znotraj večstanovanjskih objektov, ki pa terja nadaljnje aktivnosti upravnikov v sodelovanju z etažnimi lastniki.
8. »Župan in občinska uprava naj pripravita predlog Pravilnika za subvencioniranje cene daljinskega ogrevanja.«
POJASNILO:
Poleg podražitev zemeljskega plina se napoveduje podražitev ostalih energentov, s čimer se utegne izdatno podražiti ogrevanje tudi za občane, ki niso priklopljeni na daljinsko ogrevanje. Zato je v izogib povzročanja pozitivne diskriminacije treba zagotoviti ustrezno pomoč vsem občanom, katerih materialno stanje bo zaradi predvidenih podražitev ogrevanja oz. energentov v kurilni sezoni 2021/2022 ogroženo.
Na podlagi Odloka o socialni pomoči v Občini Jesenice (v nadaljevanju: odlok) so do občinske socialne pomoči upravičeni posamezniki, ki imajo stalno bivališče na območju občine Jesenice, vsi njihovi neto dohodki in prejemki za največ 60 % presegajo cenzus upravičenosti do denarne socialne pomoči, jim je zaradi trenutne materialne ogroženosti nujno potrebna pomoč, so v tekočem letu že uveljavljali možne državne socialne pomoči ter izpolnjujejo še določene druge pogoje po odloku. Višina pomoči se v posameznem primeru določi po posebnem postopku glede na stopnjo materialne ogroženosti upravičenca, vendar ne več od zakonsko določene višine denarne socialne pomoči (informativna višina denarne socialne pomoči je objavljena na portalu gov.si oz. na povezavi: https://www.gov.si/teme/denarna-socialna-pomoc/). Postopke dodeljevanja občinskih socialnih pomoči po tem odloku vodi Center za socialno delo Gorenjske, Enota Jesenice. Za posamezno leto so sredstva zagotovljena na proračunski postavki 6550 Enkratne denarne socialne pomoči zaradi materialne ogroženosti, pri čemer odlok določa, da se občinske socialne pomoči dodeljuje do porabe predvidenih proračunskih sredstev po zaporedju vloženih vlog v tekočem letu. V sprejetem proračunu za leto 2022 je na navedeni proračunski postavki za občinske socialne pomoči namenjenih skupaj 40.000,00 evrov. Glede na predvidene potrebe zaradi izkazanih in pričakovanih podražitev ogrevanja oz. energentov smo ocenili, da utegne biti načrtovanih sredstev za te namene premalo.
Zato je Občinski svet Občine Jesenice na predlog župana na 23. redni seji 3. 2. 2022 sprejel sklep, s katerim soglaša z naknadno zagotovitvijo dodatnih sredstev za dodeljevanje občinskih socialnih pomoči, v kolikor bi se v času kurilne sezone na podlagi podanih vlog upravičencev dejansko izkazalo, da načrtovana sredstva niso zadostna. Sprejetje posebnega pravilnika za subvencioniranje cene daljinskega ogrevanja zato ni potrebno.
Na podlagi navedenega izglasovane zahteve občanov ni mogoče upoštevati.
9. »Zahtevamo, da se Lokalni Energetski Koncept za obdobje 2022-2032 pripravi do obravnave na junijski seji OS. Predlagamo, da se v konceptu upoštevajo vsi možni alternativni viri pri proizvodnji ogrevanja.«
POJASNILO:
Dne 10. 11. 2021 je župan izdal Sklep o imenovanju akcijske skupine za izvajanje akcijskega načrta iz Lokalnega energetskega koncepta (LEK), ki jo vodi direktor občinske uprave. Dne 1. 12. 2021 je akcijska skupina oblikovala sestavo delovne skupine za izdelavo novega LEK-a za obdobje 2022–2032. Energetski svetovalec je že pred tem izvedel vrsto predhodnih aktivnosti, potrebnih za izdelavo LEK-a. Ta bo izdelan predvidoma do junija 2022. Preverili bomo tudi smotrnost sprememb SON. Pri izdelava novega LEK-a za obdobje 2022–2032 bodo pri načrtovanju nadaljnjih aktivnosti upoštevane vse dosedanje ugotovitve in sodobne usmeritve na področju energetike. V delovni skupini za izdelavo LEK-a bodo sodelovali tudi predstavniki Instituta Jožef Štefan.
Izglasovana zahteva občanov je v realizaciji.
10. »Zahtevamo, da nam koncesionar predloži izračune porabljenega energenta glede na soproizvodnjo elektrike in toplote. Obenem naj se nam predloži izračun cene (razlike) energenta glede na gospodinjski oziroma gospodarski odjem.«
POJASNILO:
Pri izračunu cene energenta ne ločimo med ceno za gospodinjstva in za ostale, tako da je cena za vse tarifne skupine enaka. Izračun je narejen skladno z Aktom o metodologiji za oblikovanje cene toplote za daljinsko ogrevanje in se izvede znotraj modela za izračun cene, ki ga je izdelala Agencija za energijo.
