Jaka Jeraša se je v slovenski kulturni prostor vpisal kot operni pevec, baritonist in učitelj. Leta 1956 je končal industrijsko šolo v Kranju in v letih 1960–1970 delal v železniškem transportnem podjetju na Jesenicah. Po vojaščini je tri leta študiral solopetje na Srednji glasbeni šoli v Ljubljani.

Leta 1970 je uspešno opravil avdicijo v ljubljanski operi. 28 let je bil zaposlen kot solist v Operi Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani. Prva velika vloga, v kateri je nastopal z velikim uspehom, je bil Figaro v Rossinijevem Seviljskem brivcu.

Do upokojitve leta 1993 je odpel kar 64 vlog, od tega 25 velikih, v 1224 opernih in operetnih predstavah, v tej dolgi in bogati karieri pa ni niti enkrat odpovedal nastopa. Po upokojitvi je pel tudi v mariborski Operi. Z javnimi nastopi je zaključil leta 2006, še danes pa je velik zagovornik uprizoritve opernih del v slovenskem jeziku.

Ob rednem delu je veliko svojega časa namenjal ljubiteljski kulturi. Igral in pel je v Gledališču Toneta Čufarja na Jesenicah, kjer je igral 9 gledaliških sezon, odigral 12 vlog in imel 141 nastopov. Pel je v pevskih zborih in kot pevec sodeloval v ansamblu narodnih plesov. V domačem zboru je prepeval 15 let in za to prejel Srebrno Gallusovo jubilejno značko.

Bil je pobudnik novoletnih koncertov na Jesenicah in velik podpornik kakovostnega zborovskega petja v občini Jesenice ter domačega pihalnega orkestra. Več let je poučeval solopetje na Glasbeni šoli Jesenice in v Tržiču.

Jaka Jeraša je ponosen Jeseničan, ki o svojih koreninah in o svojem mestu s prepoznavnim zvenečim baritonom razglaša kjerkoli in kadarkoli se pojavi. Kljub temu, da je uradno upokojen že skoraj tri desetletja, ga dobro poznajo tudi mlajši rodovi, njegovi nastopi pa so ohranjeni tudi na številnih posnetkih arhiva RTV Ljubljana in so dokaj pogosto tudi še predvajani.

Zaradi navedenih dosežkov, zaradi katerih je Jaka Jeraša na področjih svojega delovanja postal sinonim za Jesenice, mu je Občina Jesenice podelila naziv častnega občana.