Pojav koronavirusa s sabo prinaša obsežne posledice. V Sloveniji, in s tem tudi v naši občini, smo zdravstveni vidik krize razmeroma dobro obvladali. Žal je nevarna bolezen v Sloveniji vzela več kot sto življenj. Kljub temu se lahko veselimo spoznanja, da smo k omejevanju širjenja okužbe pomembno prispevali vsi skupaj – tudi tako, da smo ostali doma, da smo se držali navodil in priporočil zdravstvenih institucij.

Že skoraj dva meseca smo ujetniki korona razmer. Čeprav je ukrepe država že nekoliko razrahljala in sprostila nekatere (gospodarske) dejavnosti, je še daleč čas, ko se bo življenje vrnilo v stare tirnice.
Po koncu druge svetovne vojne se človeštvo še nikoli ni srečalo s tako obsežnimi spremembami vsakdana. Vse posledice se bodo pokazale šele v prihodnosti. Za sodobno svetovno prebivalstvo je prvič, da se sooča s krizo, ki ima svoj temelj v bolezni, ki se je razširila po vsem svetu.
Za zdaj so se medicinski in zdravstveni delavci v zdravstvenih ustanovah in domovih za starejše občane relativno uspešno spopadli z boleznijo in veseli smo lahko, da je javni zdravstveni sistem kljub številnim težavam, s katerimi se je srečeval že v mirnih časih, prenesel izjemen pritisk. Spoznanje je zelo pomembno za delovanje družbe. Kako se bo na krizo odzvalo gospodarstvo, kaj to pomeni za ohranjanje delovnih mest in socialne stabilnosti, je težko napovedati. Pogled v prihodnost je, skratka, negotov.

Ena od osnov županskega dela je ohranjanje stika z občani, pomembno je namreč, da župan prisluhne njihovim težavam, kritikam ali pohvalam.

Že več kot mesec dni smo ujetniki korona razmer. Negotovost je postala naša nova normalnost. Koliko časa bodo takšne razmere še trajale, ta hip ne zna napovedati nihče, kljub temu se moramo pripraviti na posledice krize in na ukrepanje po njej.

Vsi upamo, da bodo ukrepi in veliki napori, ki jih v omejevanje širjenja virusa vlaga osebje zdravstvenih in socialnih ustanov ter številni posamezniki in organizacije, čimprej dalo rezultate in da bi se spet vrnili v čim bolj običajne življenjske tirnice. Lahko pa se zgodi, da bo bodoča normalnost drugačna od te, ki smo jo poznali doslej.

Nagovor župana Blaža Račiča v povezavi s koronavirusom.

Zaradi preprečevanja širjenja nevarne bolezni moramo biti doma. Številni zaposleni delajo od doma, mladina šolo obiskuje na daljavo, na obisk k prijateljem gremo le virtualno ... »Korona razmere« nam tako omogočajo, da se lahko v polnosti zavedamo velikega pomena delujoče informacijske tehnologije. Možnosti, ki nam jih ponuja, so številne, njene prednosti pa želimo koristno uporabiti za ohranjanje stikov med ljudmi tudi v teh »korona časih«.

Spomnite se na svojega soseda, znanko iz sosednje ulice, sodelavca, ostarelo teto, kolega iz društva ali kogarkoli, ki vam je ljub. V teh korona dneh je lahko kdo tudi osamljen, z nekaj pozornosti pa se lahko naredi veliko koristnega … zato POKLIČI SOSEDA. Na ta način lahko ohranimo vezi v skupnosti.

Pojav koronavirusa je v nekaj dneh spremenil naš ustaljeni način življenja. Praktično čez noč smo se vsi skupaj znašli v izrednih razmerah in zdi se, da bomo z virusom morali živeti nekaj prihodnjih tednov ali celo mesecev. O posledicah zdaj še ne moremo govoriti, a bojim se, da bodo obsežne.

V tem trenutku se mi zdi bistveno spoznanje, da različni družbeni podsistemi kljub izjemnim okoliščinam razmeroma dobro delujejo. V prvi vrsti velja izpostaviti zdravstveni sistem, ki je pod velikim pritiskom, a ne glede na to ob izjemnih naporih medicinskega in zdravstvenega osebja še vedno obvladuje nastale razmere. Vsem, ki se močno trudijo za omejevanje širjenja nevarne bolezni in zagotavljanje javnega zdravja, moramo biti hvaležni. Podobno velja za osebje v domovih starostnikov in socialnem skrbstvu, pripadnike Civilne zaščite in enot, ki so vključene v ta sistem ter vseh drugih podpornih služb.

Spoštovane Jeseničanke in Jeseničani, občanke in občani! Pred dobrim letom sem poln novih zamisli zasedel županski stol občine Jesenice. Pred tem sem delal kot novinar in po dobrem letu dela opažam, da se pogled na življenje v lokalni skupnosti z županske funkcije precej razlikuje od pogleda iz novinarskih vrst. A, ne glede na to, ohranjam prepričanje, da imamo na Jesenicah obilo razlogov za ponos, pa čeprav nam tudi skrbi ne manjka.

Pojav koronavirusa SARS-CoV-2 (Covid-19) že močno vpliva na naša življenja. Morali bomo spremeniti naše ustaljene navade in se prilagoditi novonastalim razmeram, pri čemer moramo največ pozornosti nameniti zaščitnim ukrepom za preprečevanje širjenja virusa. Najpomembnejše opozorilo ZA VSE NAS ostaja: OSTANI DOMA.

Samo SKUPAJ lahko omejimo oziroma preprečimo nadaljnje širjenje nevarnega virusa.

Kultura je draga, a je nekultura še dražja, je rek, ki mi občasno pride na misel. V zadnjih dneh je spet vzniknil iz spomina. Povod, da sem se ponovno spomnil na znan rek, so dale fotografije nekakšnih grafitov ali bolje rečeno čačkarij narejenih z barvnimi razpršilci, ki so v minulih dneh med drugimi nastale na Stari Savi (podobno je bilo pred dnevi tudi na Koroški Beli). Bolj kot dejstvo, da je treba te čačkarije odstraniti (kar predstavlja dodatne naloge za komunalne delavce in nepotreben strošek za lokalno skupnost), me zanima odnos, ki so ga avtorji pokazali do našega skupnega okolja. Ta odnos ne kaže niti spoštovanja (tuje lastnine), niti odgovornosti do okolja, še manj kaže ustvarjalnosti, odsotna je tudi vsakršna družbena kritika tako, da o smiselnosti takšnega početja sploh ne razpravljamo. Racionalne razlage za tovrstne intervencije, skratka, ni. Odnos avtorjev do okolja lahko brez zadreg označimo za brezbrižnega. In takšen odnos ni odnos, na katerega bi bili v katerikoli družbi lahko ponosni.

Sodobni svet je močno prepleten in soodvisen, tako da ima lahko vsaka sprememba širok vpliv na življenje in različne dejavnosti. Tako je odstop predsednika vlade Marjana Šarca povzročil kar nekaj skrbi in zadreg na ravni nacionalne politike. Vplivov oziroma posledic padca vlade se ne moremo izogniti niti na lokalni ravni, tudi na Jesenicah.

Eno najbolj zahtevnih vprašanj, s katerimi se že precej časa soočamo v občinski upravi, je prav gotovo vprašanje ravnanja z odpadno embalažo, ki se kopiči tik ob odlagališču na Mali Mežakli. Država rešitve (postavitev sežigalnice) še nima in jo mora poiskati razmeroma hitro. Padec vlade pospeška tej dejavnosti zagotovo ni dal, zato imamo dodatne skrbi tudi na Jesenicah.

Občinski svet bo na seji prihodnji teden ponovno obravnaval predlog uskladitve cen komunalnih storitev podjetja Jeko. Vprašanje uskladitve cen, ki bo zaposlovalo lokalno politiko, nekaj časa že zaposluje občinsko upravo, tema pa je brez dvoma zelo pomemba tudi za naše občanke in občane.

Za začetek si poglejmo nekaj dejstev. Dejstvo je, da se cene komunalnih storitev že nekaj let niso uskladile in da smo predolgo odlašali s tem, da bi to neprijetno vprašanje prišlo pred odločevalce. Dejstvo je tudi, da se je v tem obdobju dograjevalo komunalno (kanalizacijsko, vodovodno) omrežje in se je s tem povečevala vrednost tega omrežja. Dejstvo je, da podjetje Jeko na posameznih področjih, kot so oskrba z vodo, kanalizacija, čiščenje odpadnih voda, urejanje javnih površin, ne posluje pozitivno (do 2017 so imele posamezne dejavnosti izvajanja obveznih gospodarskih javnih služb varstva okolja pozitiven rezultat poslovanja, a je to zagotavljalo usklajevanje višine cen leta 2014 in 2016, od 2018 dalje pa je rezultat poslovanja negativen). Dolgoročno to seveda ni sprejemljivo in je treba ukrepati. Povišanje cen ni priljubljen ukrep, a je nujen; zavedamo se tudi, da vsak tovrstni ukrep ne more biti sprejet z naklonjenostjo. Res pa je še, da podjetje Jeko znosen končni finančni rezultat ustvarja na račun hitre(jše)ga zapolnjevanja deponijskega prostora na Mali Mežakli. Dolgoročno lokalni skupnosti to ni v korist.

S plesnimi koraki in v dobri družbi smo tudi na Jesenicah vstopili v novo leto. Prehod v novo leto smo izkoristili za pregled opravljenega dela v lanskem letu, nekoliko bolj ležerni praznični dnevi pa so nam omogočili, da smo začutili nekaj zadovoljstva po opravljenem delu v lanskem letu.

Prvi delovni dan v novem letu se je praznično vzdušje in ležerno obdobje nepreklicno končalo, hkrati je nastopil čas za snovanje načrtov, postavljanje ciljev, razdelitev nalog med sodelavce v občinski upravi. Še naprej ostaja eden najpomembnejših ciljev mojega delovanja spodbujanje sodelovanja in povezovanja v lokalni skupnosti ter krepitev odnosov med občankami in občani na eni strani ter Občino Jesenice na drugi.

Eden od ciljev, ki je pred nami v tem mandatu in se ga bomo s sodelavci lotili v letošnjem letu, je vzpostavitev participativnega proračuna, to je soodločanja občanov o porabi dela proračunskih sredstev. Odločitev Občinskega sveta, ki je na decembrski seji ob obravnavi proračuna odločil, da v proračunu za letošnje leto ne potrdi predvidenih sredstev za financiranje izvedbe aktivnosti za uvedbo participativnega proračuna, me je neprijetno presenetila.

Decembra mineva eno leto, odkar je z delom v novem mandatu pričel Občinski svet občine Jesenice, župansko mesto pa je prvič prevzel jeseniški župan Blaž Račič. V enem letu je Občina Jesenice pod vodstvom župana Blaža Račiča, katerega najožjo ekipo sestavljajo tudi podžupana Miha Rebolj in Miha Rezar ter direktor občinske uprave dr. Gregor Hudrič, izvedla številne upravne, razvojne in strokovne naloge, ki so predpisane z zakoni, odloki ali sklepi občinskega sveta oziroma so del razvojne strategije Občine Jesenice, katere cilj je izboljšanje splošne kakovosti življenja v občini Jesenice. V nadaljevanju po posameznih področjih dela predstavljamo pomembnejše aktivnosti in projekte, ki jih je Občina Jesenice izvedla v prvem letu mandata 2018–2022.

V matematiki je ena plus ena vedno lahko le dve, medtem ko je v družbenih (in političnih) odnosih ena in ena lahko tudi več kot dve. Verjamem, da je mogoče politiko voditi tako, da pri seštevanju posameznih elementov dobimo višji rezultat.

Skupaj smo močnejši, je znani rek, ki se ga rad spomnim pri županskem delu v Občini Jesenice. Na ta način se ustvarja tudi družbena kohezivnost, družbena dodana vrednost, ustvarja se identiteta.

Z vprašanjem Kdo sem, Jeseničan? sem že večkrat izpostavil pomen identitete v naši lokalni skupnosti. Identiteta Jesenic povzema bistvene značilnosti našega lokalnega okolja. Na ta način se ustvarja edinstvena podoba našega okolja, po kateri se razlikuje od drugih.

Bistvene značilnosti naše skupne lokalne podobe je v zadnjih sedmih stoletjih brez dvoma najbolj izrazito opredelilo železarstvo. V zadnjih dobrih sedmih desetletjih je naša skupna podoba dobila pomemben temelj tudi v najhitrejšem ekipnem športu – hokeju.

Železarstvo – jeklarstvo še vedno bistveno zaznamuje našo lokalno podobo in bojazni, da bi se to spremenilo ni, medtem ko je hokej v zadnjih letih izpostavljen večjim tveganjem. Naloga lokalne skupnosti je, da tveganja omeji, če jih že ne more povsem izničiti.

V sredo je padel zastor na 32. Čufarjevih dnevih. Osrednja prireditev ljubiteljskih gledališč Slovenije in zamejstva je na oder Gledališča Toneta Čufarja privabila tiste ljubiteljske ustvarjalce, ki so v lanski sezoni na odre slovenskih gledališč (po oceni selektorja festivala) postavili najboljše predstave. Občinstvo na Jesenicah je tako tudi letos lahko uživalo v predstavah. Veseli nas lahko, da imajo Jesenice tudi zaradi Čufarjevih dni posebno mesto na slovenskem gledališkem zemljevidu.

Na prvi pogled bi se festival ljubiteljskih gledališč lahko zdel nepomemben. A se festival že lahko pohvali z dolgoletno in bogato tradicijo. Visoka kakovost predstav, ki so vključene v tekmovalni program Čufarjevih dni, vsako leto dokazujejo, da se je Čufarjevih dni upravičeno prijela oznaka Borštnikovo srečanje slovenskih ljubiteljskih gledališč. Na Jesenicah smo na to oznako ponosni.

Aktualna sodobnost je obdobje, ki je v ospredje postavilo posameznika. Čas, ki ga živimo, tako označujemo tudi kot obdobje individualizma. Jaz ali bolj po domače – »jest« predstavlja središče individualizma.

Omenjeni »jest« se kaže na različne načine. Tudi v prometu ga je mogoče opaziti. Vsi se vozimo po avtocestah in pogosto se zgodi, da se na prehitevalnem pasu naredi kolona, medtem ko na voznem pasu vozijo le redki avtomobili. Zdi se, kot bi se vozniki ne znali pravilno razporediti na avtocestnih voznih pasovih. Vendar v to dvomim, saj v avtošolah učijo, da je vozni pas pač vozni pas, prehitevalni pas pa je namenjen prehitevanju. Ampak danes, sodeč po opisanem pogledu na avtoceste, tako vsi le še prehitevamo. Ker se vsakomur posebej mudi in vsak razmišlja podobno, torej da moram »jest« čimprej pripeljati do cilja. In tako očitno razmišlja velika večina voznikov. Podobne primere iz prometa bi lahko našli praktično v vseh slovenskih mestih, najbrž pa tudi v tujini.

O 25. obletnici partnerstva med občinama Jesenice in Nagold (Nemčija) sem razmišljal že v prejšnjem Županovem kotičku. Po našem obisku imam veliko razlogov, da o partnerstvu in prijateljstvu razmišljam ponovno.

Odločitev občinskega sveta Občine Nagold, da enega od trgov v središču mesta poimenuje po Jesenicah, in velikem presenečenju, ki so nam ga s tem pripravili ob našem obisku, razumem kot zelo pomembno sporočilo. Z odločitvijo tamkajšnjega občinskega sveta namreč nismo bili vnaprej seznanjeni, organizatorji srečanja so nam namignili le, da nas čaka prijetno presenečenje. Nisem si mogel misliti, da lahko doživimo takšno presenečenje in s tem pomembno priznanje.

Naši nemški prijatelji so številčni delegaciji iz občine Jesenice, ki je sodelovala na prireditvah ob lepem jubileju partnerstva med občinama, pripravili zelo lep sprejem. Vrhunec je naše srečanje doseglo v soboto, 27. septembra, ko je bila na programu tudi osrednja slovesnost. Takrat sva z nadžupanom mesta Nagold Jürgenom Großmannom podpisala novo pogodbo o sodelovanju, ki nadgrajuje pogodbo, ki sta jo pred 25 leti podpisala takratna župana obeh občin, dr. Božidar Brudar in dr. Rainer Prewo. V veselje in čast mi je bilo, da sta oba podpisnika prve pogodbe o sodelovanju prisostvovala podpisu nove pogodbe.

Zelo pomembno dimenzijo sta slavnostnemu dogodku dala tudi predstavnika slovenske vlade, vodja kabineta ministra za kulturo Republike Slovenije Peter Bohinec in državni sekretar nemškega zveznega ministrstva za prehrano in kmetijstvo Hans-Joachim Fuchtel. Praznovanje partnerstva med občinama Nagold in Jesenice je s tem postalo ne le praznovanje 25. obletnice sodelovanja med občinama, ampak je dobilo tudi dimenzijo meddržavnega sodelovanja. To je za Jesenice zelo pomembno, saj s tem partnerstvom ne negujemo le odnosa med mestoma, ampak dodajamo svoj kamenček v mozaik mednarodnega sodelovanja Slovenije in Nemčije, s tem pa tudi v utrjevanje vezi v Evropski uniji.

Posebno priznanje so naši nemški partnerji Jesenicam izrazili s tem, da so enega od trgov v središču mesta poimenovali po Jesenicah. Gre za prvi primer, ko je katero od nemških mest enega od trgov poimenovalo po slovenskem mestu oziroma občini. Pri tem nama je skupaj z ženo Marto pripadla čast, da sva slavnostno odkrila oznako, ki označuje trg Jesenice (Jesenice platz) v središču Nagolda. S tem so naši prijatelji Jesenicam izkazali veliko čast in priznanje. Ob tem sem bil osebno ganjen, posebej pa hvaležen vsem, ki so v več kot 25 letih zgradili to prijateljstvo med mestoma in mi omogočili, da sem se kot župan občine Jesenice lahko počutil ponosno in počaščeno. Navedeno sem zapisal tudi v zlato knjigo mesta Nagold, pri tem pa sem se še zavezal, da se bom kot župan po svojih najboljših močeh trudil, da partnerstvo v prihodnje še obogatimo in nadgradimo.

Z ljubeznivostjo in sprejemom so nam v Nagoldu izkazali veliko spoštovanje, hkrati so naši gostitelji postavili visoka merila v gostoljubju. Ne dvomim v to, da znamo biti tudi na Jesenicah zelo gostoljubni. Zato verjamem, da bomo na naših srečanjih s predstavniki Nagolda v prihodnje tudi sami znali poskrbeti za topel sprejem in gostoljubje, ki bo odražalo spoštovanje do naših prijateljev.

Naj živi prijateljstvo Nagolda in Jesenic, Slovenije in Nemčije, naj živi Evropska unija.

Občina Jesenice in občina Nagold iz Nemčije letos obeležujeta 25. obletnico pobratenja. Osrednja slovesnost, s katero bomo zaznamovali dolgoletno prijateljstvo med dvema občinama, bo jutri zvečer v Nagoldu. Z Jesenic se je v Nemčijo že odpravila številčna delegacija, ki bo sooblikovala pestro dogajanje ob tem jubileju.

Partnerstvo dveh mest je nastalo na podlagi srečanj fotografov iz Jesenic in Nagolda. Najbrž si udeleženci teh prvih srečanj niso predstavljali, da se bo njihovo sodelovanje razvilo v prijateljstvo med dvema občinama. Tako se zdaj lahko veselimo dobrih odnosov z Nagoldom, hkrati sem prepričan, da ima naše (mednarodno) sodelovanje še veliko priložnosti za nadgradnjo.

Na ta način utrjujemo naše vezi preko meja občine in tudi preko državnih meja. Mednarodno sodelovanje in povezovanje s partnerskimi občinami ima veliko pozitivnih vidikov, najpomembnejše pa je, da z organizacijo različnih prireditev spoznavamo druge in drugačne kulture, hkrati na ta način bolje spozna(va)mo sebe. Kot sem že večkrat izpostavil, je spoznavanje samega sebe velikega pomena za celotno lokalno skupnost, zlasti ko iščemo odgovore na vprašanja o naši skupni prihodnosti.

Prepričan sem, da nas (s)poznavanje drugih jezikov, kultur in vsakršnih navad lahko obogati, ne le kot posameznike, ampak tudi kot (lokalno) skupnost. Hkrati to partnerstvo predstavlja (sicer majhen) kamenček v mozaiku povezovanja in sodelovanja v Evropski uniji.

S podobnim namenom, torej z namenom utrjevanja vezi, smo se pred dnevi predstavniki Občine Jesenice in planinci na tradicionalnem pohodu in srečanju na Rožci sešli z našimi sosedi in prijatelji iz avstrijske občine Šentjakob v Rožu ter s tamkajšnjim županom Heinrichom Kattnigom. Planinsko srečanje je minilo v prijetnem vzdušju, druženje smo izkoristili tudi za srečanje in neformalni pogovor s predstavniki slovenskega kulturnega društva iz Šentjakoba.

Priložnost za nadgradnjo mednarodnega sodelovanja prepoznavam predvsem v sodelovanju na področju kulture in na področju športa. Ena od najzanimivejših kulturnih prireditev na Jesenicah je tradicionalna prireditev Kulturna mavrica. Na njej se s pevskimi, glasbenimi, plesnimi in podobnimi nastopi že vrsto let predstavljajo domača kulturna društva, ki izkazujejo veliko kulturno pestrost Jesenic, organizatorji na prireditev povabijo tudi gostujoče skupine. Pri tem verjamem, da je to kulturna prireditev, na katero lahko povabimo tudi naše prijatelje iz pobratenih občin. Na ta način lahko Kulturno mavrico obogatimo in nadgradimo. Jesenice so v Sloveniji partnersko povezane še s Trbovljami, v Srbiji z Valjevom in v Italiji s Trbižem in želim si, da bomo v prihodnjih letih Kulturno mavrico (pa tudi druge prireditve) popestrili s sodelujočimi in obiskovalci iz partnerskih občin. Priložnosti za tovrstno sodelovanje smo nekaterim našim partnerjem v pogovorih že nakazali.

Srečanje ob lepem jubileju partnerstva med Nagoldom in Jesenicami bomo tako izkoristili tudi za pogovore o možnostih sodelovanja na prireditvah na Jesenicah, pa tudi v Nagoldu. Hkrati verjamem, da bomo prepoznali nove priložnosti za utrjevanje in nadgradnjo vezi. Pri tem se moramo zavedati, da smo skupaj močnejši.

Naše naloge tako so, da prepoznamo priložnosti za sodelovanje, da zamisli predstavimo našim partnerjem in jih v bodoče tudi uresničimo. Pri tem moramo biti še posebej pozorni na to, da bodo pomen partnerstva prepoznali mladi, ki morajo biti vključeni v različne oblike sodelovanje. Sodelovanje učencev Glasbene šole Jesenice na prireditvah ob praznovanju 25. obletnice partnerstva v Nagoldu je lep primer tega in upam, da bomo v tem skupaj prepoznali nove priložnosti.

Prvi šolski dan in začetek novega šolskega leta je za nami. Z veseljem sem na prvi šolski dan obiskal osnovni šoli Koroška Bela in Prežihovega Voranca ter pozdravil učence, še posebej prvošolce. V priložnostnem nagovoru prvošolcem in njihovim staršem sem posebej izpostavil prometne zagate, s katerimi se zlasti ob jutranjih konicah srečujejo otroci in z njimi tudi starši. Zato sem starše prosil, naj svoje otroke v šolo, če se le da, pospremijo peš in naj jih na splošno spodbujajo, da hodijo peš ali uporabljajo druge oblike trajnostnega transporta (kolo, skiro, avtobus …).

Jeseniške osnovne šole so lepo umeščene v prostor tako, da večina učencev v največ desetih ali petnajstih minutah lahko pride do šole peš. Na ta način se zmanjša obremenitev cest z avtomobilskim prometom v neposredni okolici šol, hkrati se poveča varnost otrok. Za dosego tega cilja moramo svoje dodati vsi – in to skupaj. Prepričan sem, da mi ni treba posebej izpostavljati, da peš hoja pomeni večjo telesno aktivnost, kar pripomore k boljšemu splošnemu počutju in zmanjšanju zdravstvenih tveganj. K naštetemu lahko dodamo še ugotovitev, da manj avtomobilskega prometa pomeni tudi manj izpustov toplogrednih vplivov, s čimer vsi skupaj – in še enkrat poudarjam: vsi skupaj – dodajamo kamenček v mozaik ukrepov k omejevanju globalnega segrevanja ozračja.