V matematiki je ena plus ena vedno lahko le dve, medtem ko je v družbenih (in političnih) odnosih ena in ena lahko tudi več kot dve. Verjamem, da je mogoče politiko voditi tako, da pri seštevanju posameznih elementov dobimo višji rezultat.

Skupaj smo močnejši, je znani rek, ki se ga rad spomnim pri županskem delu v Občini Jesenice. Na ta način se ustvarja tudi družbena kohezivnost, družbena dodana vrednost, ustvarja se identiteta.

Z vprašanjem Kdo sem, Jeseničan? sem že večkrat izpostavil pomen identitete v naši lokalni skupnosti. Identiteta Jesenic povzema bistvene značilnosti našega lokalnega okolja. Na ta način se ustvarja edinstvena podoba našega okolja, po kateri se razlikuje od drugih.

Bistvene značilnosti naše skupne lokalne podobe je v zadnjih sedmih stoletjih brez dvoma najbolj izrazito opredelilo železarstvo. V zadnjih dobrih sedmih desetletjih je naša skupna podoba dobila pomemben temelj tudi v najhitrejšem ekipnem športu – hokeju.

Železarstvo – jeklarstvo še vedno bistveno zaznamuje našo lokalno podobo in bojazni, da bi se to spremenilo ni, medtem ko je hokej v zadnjih letih izpostavljen večjim tveganjem. Naloga lokalne skupnosti je, da tveganja omeji, če jih že ne more povsem izničiti.

V sredo je padel zastor na 32. Čufarjevih dnevih. Osrednja prireditev ljubiteljskih gledališč Slovenije in zamejstva je na oder Gledališča Toneta Čufarja privabila tiste ljubiteljske ustvarjalce, ki so v lanski sezoni na odre slovenskih gledališč (po oceni selektorja festivala) postavili najboljše predstave. Občinstvo na Jesenicah je tako tudi letos lahko uživalo v predstavah. Veseli nas lahko, da imajo Jesenice tudi zaradi Čufarjevih dni posebno mesto na slovenskem gledališkem zemljevidu.

Na prvi pogled bi se festival ljubiteljskih gledališč lahko zdel nepomemben. A se festival že lahko pohvali z dolgoletno in bogato tradicijo. Visoka kakovost predstav, ki so vključene v tekmovalni program Čufarjevih dni, vsako leto dokazujejo, da se je Čufarjevih dni upravičeno prijela oznaka Borštnikovo srečanje slovenskih ljubiteljskih gledališč. Na Jesenicah smo na to oznako ponosni.

Aktualna sodobnost je obdobje, ki je v ospredje postavilo posameznika. Čas, ki ga živimo, tako označujemo tudi kot obdobje individualizma. Jaz ali bolj po domače – »jest« predstavlja središče individualizma.

Omenjeni »jest« se kaže na različne načine. Tudi v prometu ga je mogoče opaziti. Vsi se vozimo po avtocestah in pogosto se zgodi, da se na prehitevalnem pasu naredi kolona, medtem ko na voznem pasu vozijo le redki avtomobili. Zdi se, kot bi se vozniki ne znali pravilno razporediti na avtocestnih voznih pasovih. Vendar v to dvomim, saj v avtošolah učijo, da je vozni pas pač vozni pas, prehitevalni pas pa je namenjen prehitevanju. Ampak danes, sodeč po opisanem pogledu na avtoceste, tako vsi le še prehitevamo. Ker se vsakomur posebej mudi in vsak razmišlja podobno, torej da moram »jest« čimprej pripeljati do cilja. In tako očitno razmišlja velika večina voznikov. Podobne primere iz prometa bi lahko našli praktično v vseh slovenskih mestih, najbrž pa tudi v tujini.

O 25. obletnici partnerstva med občinama Jesenice in Nagold (Nemčija) sem razmišljal že v prejšnjem Županovem kotičku. Po našem obisku imam veliko razlogov, da o partnerstvu in prijateljstvu razmišljam ponovno.

Odločitev občinskega sveta Občine Nagold, da enega od trgov v središču mesta poimenuje po Jesenicah, in velikem presenečenju, ki so nam ga s tem pripravili ob našem obisku, razumem kot zelo pomembno sporočilo. Z odločitvijo tamkajšnjega občinskega sveta namreč nismo bili vnaprej seznanjeni, organizatorji srečanja so nam namignili le, da nas čaka prijetno presenečenje. Nisem si mogel misliti, da lahko doživimo takšno presenečenje in s tem pomembno priznanje.

Naši nemški prijatelji so številčni delegaciji iz občine Jesenice, ki je sodelovala na prireditvah ob lepem jubileju partnerstva med občinama, pripravili zelo lep sprejem. Vrhunec je naše srečanje doseglo v soboto, 27. septembra, ko je bila na programu tudi osrednja slovesnost. Takrat sva z nadžupanom mesta Nagold Jürgenom Großmannom podpisala novo pogodbo o sodelovanju, ki nadgrajuje pogodbo, ki sta jo pred 25 leti podpisala takratna župana obeh občin, dr. Božidar Brudar in dr. Rainer Prewo. V veselje in čast mi je bilo, da sta oba podpisnika prve pogodbe o sodelovanju prisostvovala podpisu nove pogodbe.

Zelo pomembno dimenzijo sta slavnostnemu dogodku dala tudi predstavnika slovenske vlade, vodja kabineta ministra za kulturo Republike Slovenije Peter Bohinec in državni sekretar nemškega zveznega ministrstva za prehrano in kmetijstvo Hans-Joachim Fuchtel. Praznovanje partnerstva med občinama Nagold in Jesenice je s tem postalo ne le praznovanje 25. obletnice sodelovanja med občinama, ampak je dobilo tudi dimenzijo meddržavnega sodelovanja. To je za Jesenice zelo pomembno, saj s tem partnerstvom ne negujemo le odnosa med mestoma, ampak dodajamo svoj kamenček v mozaik mednarodnega sodelovanja Slovenije in Nemčije, s tem pa tudi v utrjevanje vezi v Evropski uniji.

Posebno priznanje so naši nemški partnerji Jesenicam izrazili s tem, da so enega od trgov v središču mesta poimenovali po Jesenicah. Gre za prvi primer, ko je katero od nemških mest enega od trgov poimenovalo po slovenskem mestu oziroma občini. Pri tem nama je skupaj z ženo Marto pripadla čast, da sva slavnostno odkrila oznako, ki označuje trg Jesenice (Jesenice platz) v središču Nagolda. S tem so naši prijatelji Jesenicam izkazali veliko čast in priznanje. Ob tem sem bil osebno ganjen, posebej pa hvaležen vsem, ki so v več kot 25 letih zgradili to prijateljstvo med mestoma in mi omogočili, da sem se kot župan občine Jesenice lahko počutil ponosno in počaščeno. Navedeno sem zapisal tudi v zlato knjigo mesta Nagold, pri tem pa sem se še zavezal, da se bom kot župan po svojih najboljših močeh trudil, da partnerstvo v prihodnje še obogatimo in nadgradimo.

Z ljubeznivostjo in sprejemom so nam v Nagoldu izkazali veliko spoštovanje, hkrati so naši gostitelji postavili visoka merila v gostoljubju. Ne dvomim v to, da znamo biti tudi na Jesenicah zelo gostoljubni. Zato verjamem, da bomo na naših srečanjih s predstavniki Nagolda v prihodnje tudi sami znali poskrbeti za topel sprejem in gostoljubje, ki bo odražalo spoštovanje do naših prijateljev.

Naj živi prijateljstvo Nagolda in Jesenic, Slovenije in Nemčije, naj živi Evropska unija.

Občina Jesenice in občina Nagold iz Nemčije letos obeležujeta 25. obletnico pobratenja. Osrednja slovesnost, s katero bomo zaznamovali dolgoletno prijateljstvo med dvema občinama, bo jutri zvečer v Nagoldu. Z Jesenic se je v Nemčijo že odpravila številčna delegacija, ki bo sooblikovala pestro dogajanje ob tem jubileju.

Partnerstvo dveh mest je nastalo na podlagi srečanj fotografov iz Jesenic in Nagolda. Najbrž si udeleženci teh prvih srečanj niso predstavljali, da se bo njihovo sodelovanje razvilo v prijateljstvo med dvema občinama. Tako se zdaj lahko veselimo dobrih odnosov z Nagoldom, hkrati sem prepričan, da ima naše (mednarodno) sodelovanje še veliko priložnosti za nadgradnjo.

Na ta način utrjujemo naše vezi preko meja občine in tudi preko državnih meja. Mednarodno sodelovanje in povezovanje s partnerskimi občinami ima veliko pozitivnih vidikov, najpomembnejše pa je, da z organizacijo različnih prireditev spoznavamo druge in drugačne kulture, hkrati na ta način bolje spozna(va)mo sebe. Kot sem že večkrat izpostavil, je spoznavanje samega sebe velikega pomena za celotno lokalno skupnost, zlasti ko iščemo odgovore na vprašanja o naši skupni prihodnosti.

Prepričan sem, da nas (s)poznavanje drugih jezikov, kultur in vsakršnih navad lahko obogati, ne le kot posameznike, ampak tudi kot (lokalno) skupnost. Hkrati to partnerstvo predstavlja (sicer majhen) kamenček v mozaiku povezovanja in sodelovanja v Evropski uniji.

S podobnim namenom, torej z namenom utrjevanja vezi, smo se pred dnevi predstavniki Občine Jesenice in planinci na tradicionalnem pohodu in srečanju na Rožci sešli z našimi sosedi in prijatelji iz avstrijske občine Šentjakob v Rožu ter s tamkajšnjim županom Heinrichom Kattnigom. Planinsko srečanje je minilo v prijetnem vzdušju, druženje smo izkoristili tudi za srečanje in neformalni pogovor s predstavniki slovenskega kulturnega društva iz Šentjakoba.

Priložnost za nadgradnjo mednarodnega sodelovanja prepoznavam predvsem v sodelovanju na področju kulture in na področju športa. Ena od najzanimivejših kulturnih prireditev na Jesenicah je tradicionalna prireditev Kulturna mavrica. Na njej se s pevskimi, glasbenimi, plesnimi in podobnimi nastopi že vrsto let predstavljajo domača kulturna društva, ki izkazujejo veliko kulturno pestrost Jesenic, organizatorji na prireditev povabijo tudi gostujoče skupine. Pri tem verjamem, da je to kulturna prireditev, na katero lahko povabimo tudi naše prijatelje iz pobratenih občin. Na ta način lahko Kulturno mavrico obogatimo in nadgradimo. Jesenice so v Sloveniji partnersko povezane še s Trbovljami, v Srbiji z Valjevom in v Italiji s Trbižem in želim si, da bomo v prihodnjih letih Kulturno mavrico (pa tudi druge prireditve) popestrili s sodelujočimi in obiskovalci iz partnerskih občin. Priložnosti za tovrstno sodelovanje smo nekaterim našim partnerjem v pogovorih že nakazali.

Srečanje ob lepem jubileju partnerstva med Nagoldom in Jesenicami bomo tako izkoristili tudi za pogovore o možnostih sodelovanja na prireditvah na Jesenicah, pa tudi v Nagoldu. Hkrati verjamem, da bomo prepoznali nove priložnosti za utrjevanje in nadgradnjo vezi. Pri tem se moramo zavedati, da smo skupaj močnejši.

Naše naloge tako so, da prepoznamo priložnosti za sodelovanje, da zamisli predstavimo našim partnerjem in jih v bodoče tudi uresničimo. Pri tem moramo biti še posebej pozorni na to, da bodo pomen partnerstva prepoznali mladi, ki morajo biti vključeni v različne oblike sodelovanje. Sodelovanje učencev Glasbene šole Jesenice na prireditvah ob praznovanju 25. obletnice partnerstva v Nagoldu je lep primer tega in upam, da bomo v tem skupaj prepoznali nove priložnosti.

Prvi šolski dan in začetek novega šolskega leta je za nami. Z veseljem sem na prvi šolski dan obiskal osnovni šoli Koroška Bela in Prežihovega Voranca ter pozdravil učence, še posebej prvošolce. V priložnostnem nagovoru prvošolcem in njihovim staršem sem posebej izpostavil prometne zagate, s katerimi se zlasti ob jutranjih konicah srečujejo otroci in z njimi tudi starši. Zato sem starše prosil, naj svoje otroke v šolo, če se le da, pospremijo peš in naj jih na splošno spodbujajo, da hodijo peš ali uporabljajo druge oblike trajnostnega transporta (kolo, skiro, avtobus …).

Jeseniške osnovne šole so lepo umeščene v prostor tako, da večina učencev v največ desetih ali petnajstih minutah lahko pride do šole peš. Na ta način se zmanjša obremenitev cest z avtomobilskim prometom v neposredni okolici šol, hkrati se poveča varnost otrok. Za dosego tega cilja moramo svoje dodati vsi – in to skupaj. Prepričan sem, da mi ni treba posebej izpostavljati, da peš hoja pomeni večjo telesno aktivnost, kar pripomore k boljšemu splošnemu počutju in zmanjšanju zdravstvenih tveganj. K naštetemu lahko dodamo še ugotovitev, da manj avtomobilskega prometa pomeni tudi manj izpustov toplogrednih vplivov, s čimer vsi skupaj – in še enkrat poudarjam: vsi skupaj – dodajamo kamenček v mozaik ukrepov k omejevanju globalnega segrevanja ozračja.

Občinski proračun je eden najpomembnejših aktov v vsaki lokalni samoupravi in tudi na Jesenicah je tako. Te dni tako že zaključujemo pripravo osnutka proračuna za prihodnje leto, saj ga bo občinski svet obravnaval že na septembrski seji, hkrati bo osnutek tudi javno razgrnjen.

Gre za zahteven postopek, s katerim se kot župan srečujem prvič, medtem ko večina sodelavcev postopek pozna in tako kljub vsemu naloga v postopkovnem smislu ni prezahtevna. Precej bolj zahtevna je vsebinska priprava proračuna, saj je treba na eni strani upoštevati zakonske zahteve, na drugi dejanske potrebe v občini.

Pred časom sem že predstavil moj pogled na nekatere najpomembnejše prioritete občinskih naložb za prihodnje leto, zdaj, ko razmere poznam že precej bolje kot ob nastopu mandata, pa so se izkristalizirala najbolj problematična področja, ki jim v osnutku proračuna posvečamo več pozornosti.

Vprašanje odpadkov in smradu z Male Mežakle nas v občinski upravi zaposluje že od začetka mandata, v ponedeljek je na izredni seji o tem razpravljal tudi občinski svet. Poleg tega je bila izredna seja namenjena tudi obravnavi razmer v jeseniškem hokeju.

Da gre za pomembni temi na eni strani dokazuje kopica sklepov, ki jih je sprejel občinski svet, na drugi strani pa veliko zanimanje javnosti in tudi novinarjev.

Ocenil sem, da pobuda svetnikov za razpravo na izredni seji občinskega sveta o obeh tematikah izraža skrb članic in članov občinskega sveta glede izpostavljenih vprašanj. Hkrati smo v občinski upravi sklic seje ocenili tudi kot izraz nezaupanja do dela župana in občinske uprave, čeprav tudi na tem področju trdo delamo. Pri tem si želimo, da bi občinske svetnice in svetniki (pa tudi občani), če ocenijo, da nimajo dovolj ustreznih informacij, potrkali na naša vrata, kjer bi lahko dobili dodatna pojasnila in odgovore. Če bomo v prihodnje skupaj okrepili informiranje in dosegli boljšo informiranost svetnic in svetnikov ter občank in občanov, je eden od namenov izredne seje izpolnjen.

Kopičenje odpadkov ob odlagališču na Mali Mežakli in (občasno) širjenje smradu ostaja ena najbolj aktualnih tem v občini Jesenice. Kot smo že večkrat izpostavili se zaradi okoliščin, na katere nimamo vpliva (predvsem gre pri tem za ustavitev izvoza odpadkov iz Evrope na Kitajsko na začetku leta 2018), lokalna skupnost sama težko spoprijema s tem izzivom. Zato ponovno poudarjamo, da rešitev vprašanja, ki vključuje odvoz nakopičenih odpadkov z občinske parcele na Mali Mežakli na sežig ter odprava virov smradu, ni le v domeni lokalne skupnosti, ampak terja skupno ukrepanje Občine Jesenice na eni strani, koncesionarja na Mali Mežakli, podjetja Ekogor na drugi strani ob podpori državnih in drugih institucij.

V kampanji pred lanskimi lokalnimi volitvami sem predstavil volilni program in v njem izpostavil nekaj ključnih razvojnih usmeritev Občine Jesenice za prihodnje obdobje. V pol leta županovanja sem se seznanil s stališči političnih strank in list zastopanih v občinskem svetu o predlaganih razvojnih usmeritvah, podrobneje spoznal probleme, ki pestijo našo lokalno skupnost in prepoznal nekaj ključnih izzivov za prihodnje obdobje. Na tej podlagi je nastal seznam ukrepov oziroma prednostnih področij, ki se jim bomo posvetili pri pripravi občinskega proračuna za prihodnje leto.

Minuli konec tedna smo na Jesenicah in praktično po vsem svetu spremljali razplet finalne tekme nogometne lige prvakov. Množice navijačev po vsem svetu so spet dokazale, da je nogomet najbolj pomembna postranska stvar na svetu. Podobno je na Jesenicah najpomembnejša postranska stvar hokej.

Racionalne razprave o tem, zakaj je lahko šport tako pomemben, zakaj množice navijačev nestrpno pričakujejo tekme in se o tem pogovarjajo v neskončnih debatah, se veselijo ob uspehih svojih športnikov ali pa žalujejo za zamujenimi priložnostmi, je skorajda odveč. Lahko pa ugotovimo, da šport spremljajo čustva: tako smo bili na Jesenicah, na primer, že mnogokrat ponosni na uspehe naših hokejistov.

Za nami je izjemen konec tedna, ko smo lahko utrdili naše prepričanje, da imamo na Jesenicah veliko razlogov za ponos. Praznovanje 145. obletnice delovanja Pihalnega orkestra Jesenice-Kranjska Gora, ki so ga godbeniki in godbenice zaznamovali s slavnostnim koncertom v polni dvorani Gledališča Toneta Čufarja in s parado devetih prijateljskih pihalnih orkestrov iz Slovenije, Avstrije in Nemčije, je le nov dokaz za to. Ko k temu dodamo še zelo spodbudne besede ministra za kulturo mag. Zorana Pozniča, ki je bil na slavnostnem koncertu prijetno presenečen in zadovoljen ob visoki ravni glasbenega poustvarjanja orkestra, smo dobili še dodatno potrditev, da so naši občutki ponosa upravičeni.

Minister je v orkestru, ki na eni strani združuje izkušene godbenike, na drugi pa številne mlade glasbenike, prepoznal velik potencial, tudi za prihodnost orkestra. Hkrati je posredno pohvalil delovanje Glasbene šole Jesenice, ki mladim daje dobro podlago in kakovostno glasbeno znanje, s katerim nadaljujejo bogato tradicijo jeseniškega godbeništva.

Z namenom ohranjanja čim tesnejših vezi z občani so ob sredah popoldan vrata županske pisarne odprta za občane. Eno od najbolj perečih vprašanj, ki ga izpostavljajo občanke in občani, je mirujoči promet. Zlasti na Plavžu, kjer je gostota poseljenosti največja, je problem najbolj izrazit, podobno je v drugih bolj strnjenih naseljih.

Neredko se zgodi, da občan iz službe pride pozno zvečer ali ponoči in na Plavžu zaman išče parkirni prostor v neposredni bližini bloka ali stolpnice. Avto zaradi zasedenosti parkirnih mest parkira na zelenici in si na ta način prisluži plačilo globe za nepravilno parkiranje. Seveda obvestila medobčinskih redarjev o nepravilnem parkiranju voznike razjezijo in jih spravijo v slabo voljo.

Na Jesenicah smo s številnimi prireditvami zaznamovali 90. obletnico pridobitve mestnih pravic. Tako smo se ob prazniku skupaj poveselili, hkrati pa izpostavili nekaj ključnih vprašanj, ki so pred nami. Prav gotovo je vprašanje staranja prebivalstva in odseljevanje mladih ena najbolj perečih tematik, ki nas bo zaposlovala v bližnji prihodnosti, a ne smemo zapostaviti drugih pomembnih vidikov življenja v naši lokalni skupnosti.

Dejstvo je, da nas je železarstvo na Jesenicah zelo zaznamovalo. Pa ne le zaradi narave dela, ki je bilo težaško, ampak tudi zaradi različnih okoliščin, ki so Jesenice zaznamovale v preteklosti in nas zaznamujejo še danes.

Spoštovane dame in cenjeni gospodje. Spoštovani član Državnega sveta Bogomir Vnučec, cenjeni kolegi župani in drugi predstavniki sosednjih in pobratenih občin. Prijazno pozdravljeni častni občani in občinski nagrajenci, občinski svetniki in svetnice ter vsi ostali, ki ste s svojo prisotnostjo počastili naš praznik. Prisrčno dobrodošli.

Na Jesenicah je po decembrskih lokalnih volitvah zavel nov veter. Z novo energijo in s svežimi zamislimi, z znanjem in z ustvarjalnostjo smo smelo vstopili v novo leto in verjamem da – v novo obdobje občine Jesenice.

Vstop v novo ero Jesenic sovpada s praznovanjem 90. obletnice pridobitve mestnih pravic. V veliko veselje in čast mi je, da vas ob okroglem jubileju lahko pozdravim kot novi župan mesta in občine.

V prejšnjem županovem kotičku na spletni strani sem razmišljal o tem, kaj nas določa kot sodobne Jeseničane. Enoznačnega odgovora seveda nismo ponudili, a nam ugotovitve lahko dajo nekaj namigov oziroma iztočnic za nadaljnje razmišljanje.

Želim namreč, da bi si vsi skupaj odgovorili na vprašanja povezano z identiteto prebivalcev, mesta in občine. Ko se namreč spoznamo, vemo, kaj hočemo. Za Jesenice in za občino si želim, da bi skupaj ugotovili, kaj nas povezuje, kdo smo in kaj hočemo.

Po zaključku študija na ljubljanski Fakulteti za družbene vede sem se na prelomu tisočletja vrnil v domači kraj. »Opremljen« s politološkimi znanji in na podlagi ocene, da posamezne družbene skupine (v tem primeru lokalne skupnosti) povezujejo skupni interesi, sem si kot nadobudni novinar, ki je začenjal svojo novinarsko pot na jeseniškem Radiu Triglav, postavil vprašanje iz naslova: kdo sem Jeseničan?

Razmišljal sem takole: če vem kdo sem, vem tudi, kaj hočem in tako torej vem, kateri so moji cilji ter kateri so moji interesi. Podobno kot to velja za posameznika, tudi za lokalno skupnost velja enako. Šele ko skupnost ve, kdo oziroma kaj je, in ko ve, kaj zmore oziroma kaj zna, lahko prepozna svoje potrebe in ugotovi, kaj hoče oziroma kaj želi doseči kot skupnost. Ko se spoznamo, lahko opredelimo cilje skupnosti.

Vsaka veriga je močna toliko, kolikor je močan njen najšibkejši člen, pravi modrost. Podobno je tudi skupnost močna toliko, kolikor je močan najšibkejši član te skupnosti. Bolj ko je skupnost povezana, bolj so močni posamezni členi, močnejša je skupnost. 

V interesu naše lokalne skupnosti je, da živimo v močni skupnosti in da smo skupaj čim tesneje povezani. Tesne povezanosti skupnosti ne more biti brez zaupanja, ki je kot nekakšno lepilo, ki medsebojno povezuje člane skupnosti. 

Ena najbolj perečih tematik, v zvezi s katero sem že pred meseci obljubil, da bom kot župan trdo delal, da bi za občane Jesenic poiskal ustrezno rešitev, je vprašanje smradu z Male Mežakle. Smrad, ki se širi z deponije, v obup spravlja okoliške prebivalce, v ponos pa ni niti Sloveniji, saj tujcem zasmrdi takoj, ko se pripeljejo skozi Karavanški cestni predor in vstopijo v državo.

Občina je lastnica skoraj tri hektare velike parcele na Mali Mežakli, ki jo za skladiščenje odpadkov uporablja podjetje Ekogor. Občina Jesenice vztraja na stališču, da je skladiščenje odpadkov na občinski parceli, ki leži tik ob odlagališču odpadkov Mala Mežakla, nesprejemljivo, za uporabo te parcele pa Občina Jesenice dovoljenja ni izdala. Vztrajamo pri zahtevi, da skladiščene odpadke odpeljejo z občinske parcele. Če jih ne odpeljejo (kar je po moji oceni glede na stanje na tem področju v Sloveniji zelo verjetno) lahko o tem obvestimo pristojno inšpekcijsko službo ali pa zahtevo uveljavljamo v pravdi. Inšpekcija bi najbrž pritegnila zahtevi Občine, prav tako so znatne možnosti, da bi uspeli v pravdi. Vseeno pa v primeru, da se odločimo za katerega od teh postopkov (ki bodo zagotovo trajali nekaj časa), še vedno nimamo nobenega zagotovila, da bo problem smradu rešen.

»Zdaj pa veselo na delo«, sem se najpogosteje odzval na številne čestitke, ki sem jih prejel po izvolitvi za župana občine Jesenice. Z izvolitvijo sem se iz budnega opazovalca in kronista prelevil v snovalca politik v lokalni skupnosti. Novih nalog sem se lotil z res velikim veseljem in tako prvič tudi pišem v županov kotiček na spletni strani Občine Jesenice. Hkrati se še enkrat zahvaljujem vsem, ki so podprli moj program in mi omogočili, da Jesenicam skupaj damo nov zagon. Po prevzemu funkcije je bil december v znamenju številnih predprazničnih prireditev in če sem le utegnil, sem se na vabila organizatorjev vedno odzval. Rad bi namreč še bolje spoznal lokalno skupnost, ljudi in organizacije. Rad bi čutil kako občina »diha«, zato nameravam tudi v prihodnje ohraniti pristne stike z ljudmi. V prvem mesecu županovanja sem se spoznal z novimi sodelavci in verjamem, da bomo imeli v prihodnje ob delu več priložnosti, da se še bolje spoznamo.