Razvojni dokumenti
Prispevki, objavljeni v tej kategoriji, so razvrščeni po abecednem redu njihovih naslovov in ne predstavljajo kronološke razvrstitve njihovih objav.
Regionalni razvojni program Gorenjske 2021–2027 (v nadaljevanju RRP Gorenjske) je temeljni programski dokument na regionalni ravni. Opredeljuje prednosti razvojne regije, določa njene razvojne prioritete ter finančno ovrednotene programe in projekte. Izdelan je v skladu z Zakonom o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja 1, Programom priprave RRP Gorenjske 2 in Uredbo o regionalnih razvojnih programih3. RRP Gorenjske obsega geografsko območje Gorenjske kot razvojne regije na ravni SKTE 3 in vključuje 18 občin: Bled, Bohinj, Cerklje na Gorenjskem, Gorenja vas - Poljane, Gorje, Jesenice, Jezersko, Kranj, Kranjska Gora, Naklo, Preddvor, Radovljica, Šenčur, Škofja Loka, Tržič, Železniki, Žiri in Žirovnica. Analiza regionalnih razvojnih potencialov in…
Strategija lokalnega razvoja LAS Gorenjska košarica 2014–2020 je nastala po pristopu od spodaj navzgor. Oblikovanje partnerstva in priprava strategije se je gradila na izkušnjah izvajanja pristopa LEADER v programskem obdobju 2007–2013. V programskem obdobju 2014–2020 bo območje za doseganje ciljev strategije koristilo sredstva EKSRP, ESRR, ESPR, kar za LAS pomeni veliko priložnost in izziv za doseganje celovitega razvoja območja. LAS je oblikoval naslednjo vizijo: Na razvoju znanj in talentov naših ljudi, na endogenih potencialih, na razvoju kakovosti produktov in storitev ter povezovanju v verige vrednosti, na naravnem okolju, kulturni dediščini, identiteti in partnerstvu med sektorji gradimo trajnostni razvoj in trajnostna…
Povzetek projekta Glavni cilj projekta, ki se je pričel izvajati v letu 2015 in se bo zaključil v letu 2016, je promocija zdravja med starejšimi prebivalci Zgornje Gorenjske. Prebivalstvo se stara - na Zgornjem Gorenjskem število starejših od 55 let, ki so ciljna skupina projekta, dosega že tretjino populacije. Ključni vzrok za nastanek kroničnih bolezni, ki zmanjšujejo število zdravih let življenja, kljub temu da se življenjska doba podaljšuje, je nezdrav življenjski slog. Projekt zajema celostno reševanje te problematike, saj se v projektu razvija in izvaja program ohranjanja zdravja starejših v obliki izobraževanj, vadb in delavnic, vse z namenom uvedbe sprememb…
Strategija razvoja občine Jesenice 2025 -2035 je temeljni strateški dokument občine, ki opredeljuje vizijo razvoja do leta 2035.
Šport igra ključno vlogo v naših življenjih, ne le kot sredstvo za fizično aktivnost, ampak tudi kot pomemben del naše kulture in družbene kohezije. V naši občini si prizadevamo, da bi šport postal sestavni del vsakdanjega življenja vseh generacij, zato je oblikovanje učinkovite športne strategije na lokalni ravni temeljnega pomena za spodbujanje aktivnega življenjskega sloga ter zagotavljanje dostopnosti športnih dejavnosti za vse prebivalce.
Jesenice so že stoletja povezane s fužinarstvom in z železarstvom, ki je svoj razcvet doživelo po prvi in drugi svetovni vojni. Skoraj celotno gospodarstvo je temeljilo na težki industriji, zato so se razvojni in strukturni problemi pokazali konec 80-ih let prejšnjega stoletja kot posledica dveh ključnih dejavnikov: Železarna Jesenice, ki je bilo najmočnejše in največje podjetje na zgornjem Gorenjskem, se ni pravočasno tehnološko prestrukturiralo, ob osamosvojitvi Slovenije je Železarna Jesenice izgubila vire za pridobivanje cenejših surovin in glavno tržišče v nekdanji skupni državi. Kljub težki gospodarski, socialni in okoljski zapuščini iz konca prejšnjega stoletja, so Jesenice uspele pripraviti sanacijski program…
Cilji strategije: Osnovati srednje in dolgoročne izboljšave v (centru) mesta Jesenice Definirati jasno pozicioniranje mesta Osnutek konkretnih ukrepov in projektov Osnovati načrt dela za morebitno enoto mestnega marketinga (TCM) na Jesenicah
Za mlade pogosto slišimo, da so steber naše družbe, pa vendar živimo v obdobju, ki pred mlado populacijo postavlja precejšnje prepreke, od splošne zaskrbljenosti nad prihodnostjo, velikih izzivov na področju reševanja stanovanjskega problema, začasne zaposlitve, pa tudi drugi vidiki prekarnosti ostajajo ključni problem, prav tako se slabša duševno zdravje, ugotavljajo raziskovalci položaja mladih v Sloveniji in tudi širše.
Prvi nameni in razmišljanje o potrebah in pomenu vzpostavitve managementa mestnih središč (angl. Town Centre Management, v nadaljevanju TCM) v slovenskih mestih segajo že v leto 2009/2010, ko je Gospodarska zbornica Slovenije - Podjetniško trgovska zbornica (v nadaljevanju GZS-PTZ) povabila občine k sodelovanju in pripravi strateških dokumentov za razvoj TCM na lokalni ravni. Povabilu so se odzvale Mestne občine Ljubljana, Celje in Koper, hkrati sta se v pripravo projekta in iskanje virov financiranja vključili tudi Mestna občina Velenje in Občina Jesenice, in sicer s prijavo projekta City Impulses.
Pričujoča Študija v skladu z identiteto kraja je bila pripravljena v sklopu projekta Mobilni turistični inkubator, akronim projekta Motor. Projekt je sofinanciran v okviru Programa čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija 2007-2013 iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj in nacionalnih sredstev ter lastnih sredstev projektnih partnerjev.
