Župan občine Jesenice

Koronavirus se nenadzorovano širi v vseh slovenskih regijah in praktično vseh občinah. Jesenice so po zadnjih podatkih Covid-19 sledilnika na dan 20. oktober beležile 164 aktivnih primerov okužb. Tem pa se na žalost nismo izognili niti zaposleni na Občini Jesenice. Včeraj je bila okužba potrjena pri podžupanu občine Jesenice Mihi Rebolju, ki se sicer počuti dobro. Zaradi stika s potencialno okuženo osebo v družinskem krogu pa je od včerajšnjega dne v samoizolaciji tudi župan Blaž Račič. Samoizolacija je zaenkrat preventivna, znakov okužbe v tem trenutku nima. Za danes sklicano sejo Občinskega sveta občine Jesenice bo tako vodil podžupan Miha Rezar.

Poleg podžupana Rebolja sta na Občini Jesenice, kjer je, z MIR Jesenice vred, sicer zaposlenih 58 oseb, v tem trenutku s koronavirusom potrjeno okužena tudi dva zaposlena iz občinske uprave, ena oseba je Covid-19 že prebolela.

Pri tem javnost ponovno pozivamo k upoštevanju zaščitnih ukrepov, kot so dosledna uporaba zaščitnih mask, razkuževanje rok in ohranjanje primerne varnostne razdalje (vsaj 1,5 m). Dejstvo je, da virus je med nami, vsak pa lahko že z omenjenimi dejanji veliko pripomore k preprečevanju njegovega širjenja. Ravnajmo odgovorno - ne le za zaščito svojega zdravja, temveč tudi zdravja svojih ljubljenih, znancev in sosedov. 

Danes dopoldne je v sejni sobi občine Jesenice potekala novinarska konferenca na temo ohranitve dejavnosti splošne bolnišnice v občini Jesenice. Župan Blaž Račič je na konferenci zbranim novinarjem predstavil elaborat, v katerem so predstavljeni argumenti in poudarki lokalne skupnosti, s katerimi vztrajamo, da regijska bolnišnica ostane na območju občine Jesenice. Mednje med drugim spadajo:

  • že obstoječa splošna bolnišnica na Jesenicah (ni potrebe po zagotavljanju bistveno višjih finančnih sredstev za novogradnjo)
  • nedavna večmilijonska vlaganja države v bolnišnico (izgradnja urgentnega centra v vrednosti več kot 8 milijonov evrov, trenutno potekajoče požarna sanacija, energetska sanacija in prenova bolnišnične lekarne v skupni vrednosti več kot 10 milijonov evrov …)
  • možnost širitve oziroma dograditve obstoječe bolnišnice na sedanji lokaciji (površine vzhodno od obstoječega kompleksa so v prostorskih aktih že opredeljene za namen širitve bolnišnične dejavnosti)
  • več kot stoletna tradicija zdravstvene dejavnosti na Jesenicah
  • podpora Splošni bolnišnici Jesenice v smislu izobraževanja (zdravstveni program na Srednji šoli Jesenice, pet študijskih programov na vseh treh bolonjskih smereh na Fakulteti za zdravstvo Angele Boškin)
  • podpora Splošni bolnišnici Jesenice v smislu dejavnosti (Zdravstveni dom Jesenice, Dom upokojencev dr. Franceta Bergelja Jesenice)

Elaborat je župan Blaž Račič pretekli teden osebno predstavil tudi državni sekretarki na Ministrstvu za zdravje dr. Tini Bregant, hkrati pa bo na svoje povabilo v prihodnjih dneh oziroma tednih na Jesenicah gostil tudi predstavnike političnih strank v Državnem zboru. Namen delovnih sestankov je seznanitev odločevalcev z organiziranostjo, delovnimi pogoji in hkrati odličnim delom naših zdravstvenih ustanov (Fakulteta za zdravstvo Angele Boškin, Zdravstveni dom Jesenice in Splošna bolnišnica Jesenice) ter našimi argumenti za nujnost ohranitve dejavnosti splošne bolnišnice na območju občine Jesenice.

Elaborat objavljamo tudi v priponki pod prispevkom.

Prejšnji četrtek je bil za Jesenice in za celotno našo lokalno skupnost pomemben dan. Zasadili smo prvo lopato, s čimer se je simbolično začelo težko pričakovano komunalno urejanje območja poslovne cone Jesenice. S slavnostim dogodkom smo zaznamovali enega najpomembnejših dogodkov letošnjega leta v naši občini in enega najpomembnejših dogodkov v mojem županskem mandatu. Lahko rečem, da smo na ta dogodek na Jesenicah čakali dolgo, celo predolgo.

Nekdanja železarska zemljišča, ki ležijo vzhodno od občinske stavbe, so bila po zatonu železarske dejavnosti v tem delu mesta prepuščena propadanju in zaraščanju. Po več desetletjih, ko je to območje čakalo na celovito ureditev in ponovno poslovno obuditev, se zdaj – ob začetku gradnje zelo pomembne infrastrukture – lahko veselimo.

  • Župan poprijel za lopato
  • Spominski dan
  • Konec meseca začetek izkopnih del v predoru
  • Na duhovniški poti ga vodi krstni zavetnik sveti Martin
  • Sončni nasmehi pod borovci Pinete
  • Z izposojenimi kolesi med petimi občinami
  • Potopni ekološki otoki še na petih lokacijah
  • Nepoboljšljiva perfekcionistka
  • Turisti so, a jih je manj kot lani

Nagovor župana Blaža Račiča ob spominskem dnevu občine Jesenice

Sem kolesar. Že vrsto let. Verjamem, da ima kolesarjenje več prednosti kot slabosti in zato tudi kot župan veliko pozornosti namenjam promociji kolesarjenja. Pomanjkljivosti, s katerimi se srečujejo kolesarji, tudi na Jesenicah, ne manjka, prav tako je še vedno (pre)več ovir in slabosti, ki si jih kot kolesar ne želim. Pa vendar: to niso razlogi, da bi se odpovedal kolesu in kolesarjenju.

Parkiranje je eno najzahtevnejših vsebinskih vprašanj, s katerim se soočam skupaj s sodelavci v občinski upravi. Hkrati je to eno tistih vprašanj, ki se nas vseh pogosto dotakne vsak dan. Tako kot avto na eni strani krepi posameznikov občutek osebne svobode, saj omogoča mobilnost, ki je v sodobnem času cenjena vrednota, pa po drugi strani prinaša tudi nekatere manj dobre posledice. Slaba volja voznikov, ki se zvečer vozijo po Plavžu in občasno zaman iščejo prosto parkirno mesto, je razumljiva. Kot rečeno pa ima vsaka zgodba dve plati.

Avto je pomemben del življenja sodobnega človeka, saj nam omogoča mobilnost. Avto omogoča, da v enem dnevu opravimo več obveznosti na različnih krajih, da se odpeljemo v službo, na izlet ali na obisk k sorodnikom, da obiščemo različne prireditve v večernem času, ko je možnosti uporabe javnega prevoza manj. Skratka, avto lahko razumemo tudi kot simbol osebne svobode. Za avto (in omenjeni občutek osebne svobode) smo pripravljeni odšteti razmeroma veliko denarja.

Več kot dva meseca smo večino naše pozornosti posvečali vprašanjem, ki so se odpirala ob pojavu koronavirusa. Tematika je bila zelo posebna, saj smo se vsi prvič srečali s takšnim virusom in prvič se je zgodilo, da smo zaradi neke zunanje (zdravstvene) grožnje precej spremenili naša življenja in ravnanja ter morda celo spremenili navade. Zdaj je koronavirus v zdravstvenem smislu v Sloveniji pod kontrolo, k čemur smo pripomogli vsi skupaj. Ob tem spoznanju se lahko veselimo.
Iz tega smo se lahko tudi veliko naučili, pridobili nove izkušnje in prepričan sem, da se življenje še nekaj časa ne bo povsem vrnilo v nekdanje tirnice, čeprav se ukrepi pristojnih institucij že rahljajo in se marsikdo že veseli prihajajočega poletja. Več pozornosti pri stikih z drugimi ljudmi bo ostalo, bolj pazljivi bomo pri zagotavljanju medsebojne razdalje, bolj bomo spoštovali higienska priporočila, tudi uporaba zaščitnih mask nas bo najbrž še spremljala.

Pojav koronavirusa s sabo prinaša obsežne posledice. V Sloveniji, in s tem tudi v naši občini, smo zdravstveni vidik krize razmeroma dobro obvladali. Žal je nevarna bolezen v Sloveniji vzela več kot sto življenj. Kljub temu se lahko veselimo spoznanja, da smo k omejevanju širjenja okužbe pomembno prispevali vsi skupaj – tudi tako, da smo ostali doma, da smo se držali navodil in priporočil zdravstvenih institucij.

Že skoraj dva meseca smo ujetniki korona razmer. Čeprav je ukrepe država že nekoliko razrahljala in sprostila nekatere (gospodarske) dejavnosti, je še daleč čas, ko se bo življenje vrnilo v stare tirnice.
Po koncu druge svetovne vojne se človeštvo še nikoli ni srečalo s tako obsežnimi spremembami vsakdana. Vse posledice se bodo pokazale šele v prihodnosti. Za sodobno svetovno prebivalstvo je prvič, da se sooča s krizo, ki ima svoj temelj v bolezni, ki se je razširila po vsem svetu.
Za zdaj so se medicinski in zdravstveni delavci v zdravstvenih ustanovah in domovih za starejše občane relativno uspešno spopadli z boleznijo in veseli smo lahko, da je javni zdravstveni sistem kljub številnim težavam, s katerimi se je srečeval že v mirnih časih, prenesel izjemen pritisk. Spoznanje je zelo pomembno za delovanje družbe. Kako se bo na krizo odzvalo gospodarstvo, kaj to pomeni za ohranjanje delovnih mest in socialne stabilnosti, je težko napovedati. Pogled v prihodnost je, skratka, negotov.

Ena od osnov županskega dela je ohranjanje stika z občani, pomembno je namreč, da župan prisluhne njihovim težavam, kritikam ali pohvalam.

Že več kot mesec dni smo ujetniki korona razmer. Negotovost je postala naša nova normalnost. Koliko časa bodo takšne razmere še trajale, ta hip ne zna napovedati nihče, kljub temu se moramo pripraviti na posledice krize in na ukrepanje po njej.

Vsi upamo, da bodo ukrepi in veliki napori, ki jih v omejevanje širjenja virusa vlaga osebje zdravstvenih in socialnih ustanov ter številni posamezniki in organizacije, čimprej dalo rezultate in da bi se spet vrnili v čim bolj običajne življenjske tirnice. Lahko pa se zgodi, da bo bodoča normalnost drugačna od te, ki smo jo poznali doslej.

Zaradi preprečevanja širjenja nevarne bolezni moramo biti doma. Številni zaposleni delajo od doma, mladina šolo obiskuje na daljavo, na obisk k prijateljem gremo le virtualno ... »Korona razmere« nam tako omogočajo, da se lahko v polnosti zavedamo velikega pomena delujoče informacijske tehnologije. Možnosti, ki nam jih ponuja, so številne, njene prednosti pa želimo koristno uporabiti za ohranjanje stikov med ljudmi tudi v teh »korona časih«.

Spomnite se na svojega soseda, znanko iz sosednje ulice, sodelavca, ostarelo teto, kolega iz društva ali kogarkoli, ki vam je ljub. V teh korona dneh je lahko kdo tudi osamljen, z nekaj pozornosti pa se lahko naredi veliko koristnega … zato POKLIČI SOSEDA. Na ta način lahko ohranimo vezi v skupnosti.

Pojav koronavirusa je v nekaj dneh spremenil naš ustaljeni način življenja. Praktično čez noč smo se vsi skupaj znašli v izrednih razmerah in zdi se, da bomo z virusom morali živeti nekaj prihodnjih tednov ali celo mesecev. O posledicah zdaj še ne moremo govoriti, a bojim se, da bodo obsežne.

V tem trenutku se mi zdi bistveno spoznanje, da različni družbeni podsistemi kljub izjemnim okoliščinam razmeroma dobro delujejo. V prvi vrsti velja izpostaviti zdravstveni sistem, ki je pod velikim pritiskom, a ne glede na to ob izjemnih naporih medicinskega in zdravstvenega osebja še vedno obvladuje nastale razmere. Vsem, ki se močno trudijo za omejevanje širjenja nevarne bolezni in zagotavljanje javnega zdravja, moramo biti hvaležni. Podobno velja za osebje v domovih starostnikov in socialnem skrbstvu, pripadnike Civilne zaščite in enot, ki so vključene v ta sistem ter vseh drugih podpornih služb.

Spoštovane Jeseničanke in Jeseničani, občanke in občani! Pred dobrim letom sem poln novih zamisli zasedel županski stol občine Jesenice. Pred tem sem delal kot novinar in po dobrem letu dela opažam, da se pogled na življenje v lokalni skupnosti z županske funkcije precej razlikuje od pogleda iz novinarskih vrst. A, ne glede na to, ohranjam prepričanje, da imamo na Jesenicah obilo razlogov za ponos, pa čeprav nam tudi skrbi ne manjka.

Pojav koronavirusa SARS-CoV-2 (Covid-19) že močno vpliva na naša življenja. Morali bomo spremeniti naše ustaljene navade in se prilagoditi novonastalim razmeram, pri čemer moramo največ pozornosti nameniti zaščitnim ukrepom za preprečevanje širjenja virusa. Najpomembnejše opozorilo ZA VSE NAS ostaja: OSTANI DOMA.

Samo SKUPAJ lahko omejimo oziroma preprečimo nadaljnje širjenje nevarnega virusa.

Kultura je draga, a je nekultura še dražja, je rek, ki mi občasno pride na misel. V zadnjih dneh je spet vzniknil iz spomina. Povod, da sem se ponovno spomnil na znan rek, so dale fotografije nekakšnih grafitov ali bolje rečeno čačkarij narejenih z barvnimi razpršilci, ki so v minulih dneh med drugimi nastale na Stari Savi (podobno je bilo pred dnevi tudi na Koroški Beli). Bolj kot dejstvo, da je treba te čačkarije odstraniti (kar predstavlja dodatne naloge za komunalne delavce in nepotreben strošek za lokalno skupnost), me zanima odnos, ki so ga avtorji pokazali do našega skupnega okolja. Ta odnos ne kaže niti spoštovanja (tuje lastnine), niti odgovornosti do okolja, še manj kaže ustvarjalnosti, odsotna je tudi vsakršna družbena kritika tako, da o smiselnosti takšnega početja sploh ne razpravljamo. Racionalne razlage za tovrstne intervencije, skratka, ni. Odnos avtorjev do okolja lahko brez zadreg označimo za brezbrižnega. In takšen odnos ni odnos, na katerega bi bili v katerikoli družbi lahko ponosni.

Sodobni svet je močno prepleten in soodvisen, tako da ima lahko vsaka sprememba širok vpliv na življenje in različne dejavnosti. Tako je odstop predsednika vlade Marjana Šarca povzročil kar nekaj skrbi in zadreg na ravni nacionalne politike. Vplivov oziroma posledic padca vlade se ne moremo izogniti niti na lokalni ravni, tudi na Jesenicah.

Eno najbolj zahtevnih vprašanj, s katerimi se že precej časa soočamo v občinski upravi, je prav gotovo vprašanje ravnanja z odpadno embalažo, ki se kopiči tik ob odlagališču na Mali Mežakli. Država rešitve (postavitev sežigalnice) še nima in jo mora poiskati razmeroma hitro. Padec vlade pospeška tej dejavnosti zagotovo ni dal, zato imamo dodatne skrbi tudi na Jesenicah.

Občinski svet bo na seji prihodnji teden ponovno obravnaval predlog uskladitve cen komunalnih storitev podjetja Jeko. Vprašanje uskladitve cen, ki bo zaposlovalo lokalno politiko, nekaj časa že zaposluje občinsko upravo, tema pa je brez dvoma zelo pomemba tudi za naše občanke in občane.

Za začetek si poglejmo nekaj dejstev. Dejstvo je, da se cene komunalnih storitev že nekaj let niso uskladile in da smo predolgo odlašali s tem, da bi to neprijetno vprašanje prišlo pred odločevalce. Dejstvo je tudi, da se je v tem obdobju dograjevalo komunalno (kanalizacijsko, vodovodno) omrežje in se je s tem povečevala vrednost tega omrežja. Dejstvo je, da podjetje Jeko na posameznih področjih, kot so oskrba z vodo, kanalizacija, čiščenje odpadnih voda, urejanje javnih površin, ne posluje pozitivno (do 2017 so imele posamezne dejavnosti izvajanja obveznih gospodarskih javnih služb varstva okolja pozitiven rezultat poslovanja, a je to zagotavljalo usklajevanje višine cen leta 2014 in 2016, od 2018 dalje pa je rezultat poslovanja negativen). Dolgoročno to seveda ni sprejemljivo in je treba ukrepati. Povišanje cen ni priljubljen ukrep, a je nujen; zavedamo se tudi, da vsak tovrstni ukrep ne more biti sprejet z naklonjenostjo. Res pa je še, da podjetje Jeko znosen končni finančni rezultat ustvarja na račun hitre(jše)ga zapolnjevanja deponijskega prostora na Mali Mežakli. Dolgoročno lokalni skupnosti to ni v korist.