Jeseniške novice
- Vrsta organizacije: krajevna skupnost
- Naslov: Blejska Dobrava 44, 4273 Blejska Dobrava
- Predsednik: Anton Hribar
- Podpredsednica: Irena Kolbl
- Sodelavka za krajevno skupnost: Nada Popovič
- Tel: (04) 587 42 67
- Gsm: 041 525 771
- Epošta: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.
- Spletni naslov: www.jesenice.si/ks-bldobrava
Uradne ure
Četrtek: od 9.00 do 11.00 ure
Sestava komisije
| # | FUNKCIJA | IME IN PRIIMEK |
|---|---|---|
| 1. | predsednica | Martina Hrovat |
| 2. | namestnica predsednice | Manca Klinar |
| 3. | članica | Slavka Brelih |
| 4. | član | Ekrem Vikić |
| 5. | član | Anton Mohorč |
| 6. | namestnica članice | Meri Razinger |
| 7. | namestnica člana | Nadja Noč |
| 8. | namestnik člana | Fikret Avdić |
| 9. | tajnik |
- |
| 10. | namestnici tajnika | Jasna Erman, Alenka Justin |
Potrjeno na 26. redni seji Občinskega sveta Občine Jesenice dne 23. 6. 2022.
Sestava sveta
Člani Sveta so predsedniki svetov krajevnih skupnosti v občine Jesenice.
| # | IME IN PRIIMEK | FUNKCIJA | KS |
|---|---|---|---|
| 1. | dr. Adis MEDIĆ | član sveta | KRAJEVNA SKUPNOST PLAVŽ |
| 2. | Janez MARINČIČ | član sveta | KRAJEVNA SKUPNOST HRUŠICA |
| 3. | Tomaž JEKLER | član sveta | KRAJEVNA SKUPNOST PODMEŽAKLA |
| 4. | Zala REKAR | članica sveta | KRAJEVNA SKUPNOST PLANINA POD GOLICO |
| 5. | Matej BRUS | član sveta | KRAJEVNA SKUPNOST SLOVENSKI JAVORNIK - KOROŠKA BELA |
| 6. | Anton HRIBAR | predsednik sveta | KRAJEVNA SKUPNOST BLEJSKA DOBRAVA |
| 7. | Tina REPOVŽ | članica sveta | KRAJEVNA SKUPNOST SAVA |
Sestava sveta
| # | IME IN PRIIMEK | FUNKCIJA | PREDSTAVNIK | |||
|---|---|---|---|---|---|---|
| 1. | Miroslav Volmajer | predsednik | Policijska postaja Jesenice | |||
| 2. | Aleš Koželj | namestnik predsednika | Medobčinski inšpektorat in redarstvo | |||
| 3. | Doris Globočnik | članica | OŠ Poldeta Stražišarja Jesenice | |||
| 4. | Adel Numanović | član | JKP JEKO, d.o.o., Jesenice | |||
| 5. | Tomaž Košir | član | Arriva, d.o.o. | |||
| 6. | Martina Šorn | članica | predstavnica osnovnih šol | |||
| 7. | Irena Perko | članica | Vrtec Jesenice | |||
| 8. | Željko Šmitran | član | predstavnik krajevnih skupnosti | |||
| 9. | Ivan Demšar | član | predstavnik krajevnih skupnosti |
Na podlagi Poslovnika o delu Občinskega sveta občine Jesenice (Ur. list RS, št. 2/2016 in spr.) je Občinski svet Občine Jesenice imenoval predstavnike ustanovitelja v svete javnih zavodov in javnega podjetja.
Občina Jesenice usmerja del svojih prizadevanj tudi v izboljšanje razmer za igro otrok. Prav igra je namreč v zgodnjem obdobju človekovega razvoja izrednega, celo ključnega pomena za kvaliteten telesni, duhovni in socialni razvoj otrok oziroma ljudi, za razvoj oziroma krepitev njihovih zaznavnih, motoričnih, mentalnih, socialnih sposobnosti, ki vplivajo na njihovo kasnejše uspešno vključevanje v družbo. Namen Programa urejanja in vzdrževanja otroških igrišč v lasti in upravljanju Občine Jesenice je izdelava podlage, ki bo na osnovi prostorskih danosti v občini, potreb in želja, trenutnega stanja otroških igrišč ter razpoložljivih finančnih sredstev Občine Jesenice, temelj za prostorsko načrtovano, ekonomsko upravičeno in vsebinsko…
Pravno podlago za sprejem Programa ravnanja s poslovnimi prostori, ki so v lasti in upravljanju Občine Jesenice posredno predstavljajo določbe ZLS, ZSPDSLS, Uredbe, pristojnost za sprejem programa pa občinskemu svetu Občine Jesenice daje Statut Občine Jesenice (UL RS št. 101/2015), ki določa, da občinski svet kot najvišji organ odločanja v vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine sprejema odloke in druge občinske akte. Namen programa ravnanja s poslovnimi prostori, ki so v lasti in upravljanju Občine Jesenice, naj bi odražal vizijo dolgoročnega razvoja občine na tem področju. Program ravnanja s poslovnimi prostori sam po sebi ne more razrešiti nakopičenih…
Dne 5. 10. 2023 je Občina Jesenice s strani Ministrstva za okolje, prostor in energijo prejela dokument št. 360-79/2023-2570-3 z dne 11. 5. 2023, o potrditvi Lokalnega energetskega koncepta občine Jesenice za obdobje 2022 – 2032 (v nadaljevanju LEK). LEK kot dokument predstavlja program ravnanja z energijo v občini Jesenice v programskem obdobju 2022 – 2023. Predhodno je bil LEK s sklepom št. 70 sprejet tudi na 3. redni seji Občinskega sveta Občine Jesenice dne 9. 3. 2023.
Mesto Jesenice leži v ozki dolini med Karavankami in Julijskimi Alpami, ki jo je v zadnji ledeni dobi oblikoval ledenik. Po dnu doline teče reka Sava, ki se ji z leve strani izpod Karavank pridruži več večjih in manjših vodotokov (Jesenica, Ukova…). V urbanističnem pogledu se je mesto Jesenice razvilo z združitvijo (zlitjem) manjših naselij Murova, Plavž, Kurja vas in Stara Sava. Lega v najožjem delu Gornjesavske doline je pogojevala izvedbo prometne infrastrukture po dnu doline ob Savi Dolinki, zato se je mesto razvilo izrazito linijsko. Navedeni razvoj mesta in naravne danosti so vzrok, da se ni razvilo izrazito mestno…
Konkretno pravno podlago za sprejem Stanovanjskega programa občine daje 156. člen Stanovanjskega zakona, ki določa, da občinski stanovanjski program sprejme občinski svet. V njem se na podlagi načel nacionalnega stanovanjskega programa konkretizira stanovanjska politika občine. Stanovanjski program sam po sebi ne more razrešiti nakopičenih problemov, ki so v prvi vrsti povezani s fiskalnimi instrumenti. Vendar pa sprejeta vizija, podprta s prostorskimi dokumenti in ukrepi, ter rednim pritokom finančnih sredstev dolgoročno omogoča izboljšanje ne samo stanja stanovanjskega fonda v občini Jesenice oz. življenjskega standarda prebivalcev, temveč tudi razvoj občine Jesenice kot celote. S to novelacijo v letu 2008 sprejetega Stanovanjskega programa…
Za mlade pogosto slišimo, da so steber naše družbe, pa vendar živimo v obdobju, ki pred mlado populacijo postavlja precejšnje prepreke, od splošne zaskrbljenosti nad prihodnostjo, velikih izzivov na področju reševanja stanovanjskega problema, začasne zaposlitve, pa tudi drugi vidiki prekarnosti ostajajo ključni problem, prav tako se slabša duševno zdravje, ugotavljajo raziskovalci položaja mladih v Sloveniji in tudi širše.
Strategija razvoja občine Jesenice 2025 -2035 je temeljni strateški dokument občine, ki opredeljuje vizijo razvoja do leta 2035.
Šport igra ključno vlogo v naših življenjih, ne le kot sredstvo za fizično aktivnost, ampak tudi kot pomemben del naše kulture in družbene kohezije. V naši občini si prizadevamo, da bi šport postal sestavni del vsakdanjega življenja vseh generacij, zato je oblikovanje učinkovite športne strategije na lokalni ravni temeljnega pomena za spodbujanje aktivnega življenjskega sloga ter zagotavljanje dostopnosti športnih dejavnosti za vse prebivalce.
Lokalni program za kulturo je temeljni progra Lokalni program za kulturo občine Jesenice je strateški dokument razvojnega načrtovanja kulturne politike, ki izhaja iz doseženega položaja kulture v občini in ugotavlja vlogo kulture v razvoju občine ter javni interes zanjo. Dokument opredeljuje prioritete na področju kulture, cilje in ukrepe za dosego ciljev, načrtuje investicije v javno kulturno infrastrukturo, določi čas za njihovo uresničitev ter kazalce, po katerih se bo merilo njihovo doseganje. Sprejema se za obdobje štirih let, in sicer za obdobje od leta 2021 do leta 2024.
Lokalni program za kulturo občine Jesenice je strateški dokument razvojnega načrtovanja kulturne politike za obdobje od leta 2025 do leta 2028, ki je pripravljen upoštevajoč določilo 14. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 77/07 – uradno prečiščeno besedilo, 56/08, 4/10, 20/11, 111/13, 68/16, 61/17, 21/18 – ZNOrg, 3/22 – ZDeb in 105/22 – ZZNŠPP). Dokument izhaja iz doseženega položaja kulture v občini in ugotavlja vlogo kulture v razvoju občine ter javni interes zanjo. Dokument skuša opozoriti na temeljne probleme ter hkrati določa prioritete ter ukrepe, ki naj bi jih lokalna kulturna politika izvedla v…
Marketinški načrt je pripravljen za promocijo rezultatov projekta Izboljšanje dostopnosti in atraktivnosti gorskih obmejnih območij, ki ga skupaj izvajajo Občina Trbiž v Italiji kot vodilni partner za projekt ter Občina Kranjska Gora, Občina Jesenice in Prostovoljno gasilsko društvo Planina pod Golico v Sloveniji kot projektni partnerji (v nadaljevanju vse vključene partnerje imenujemo projektni partnerji). Projekt se izvaja na območju navedenih občin. V projektu IDAGO imajo partnerji vloge razdeljene glede na interese, aktivnosti in finančne vire. Vloge so opredeljene v okviru delovnih paketov, pri čemer odgovorni partner za dogovorjeno aktivnost prevzema izvedbo, nadzor in odgovornost, pri tem pa z medsebojno komunikacijo,…
Za naročnika Občina Jesenice smo izdelali prometni model in prometno študijo za avtobusni in kolesarski prevoz za projekt IDAGO. Vodilni partner za projekt IDAGO je Občina Trbiž, kot projektni partnerji pa sodelujejo še Občina Jesenice, Občina Kranjska Gora in PGD Planina pod Golico. Projekt IDAGO se izvaja v okviru Programa čezmejnega sodelovanja Slovenija – Italija 2007 – 2013 iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj in nacionalnih sredstev. Projekt IDAGO se bo izvajal na območju občine Trbiž v Italiji ter občini Kranjska Gora in Jesenice v Sloveniji. Za analizirano območje so značilna redko poseljena in težje dostopna gorska območja, ki…
Pričujoča Študija v skladu z identiteto kraja je bila pripravljena v sklopu projekta Mobilni turistični inkubator, akronim projekta Motor. Projekt je sofinanciran v okviru Programa čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija 2007-2013 iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj in nacionalnih sredstev ter lastnih sredstev projektnih partnerjev.
Regionalni razvojni program Gorenjske 2014–2020 (v nadaljevanju RRP Gorenjske) je temeljni programski dokument na regionalni ravni. Opredeljuje prednosti razvojne regije, določa njene razvojne prioritete ter finančno ovrednotene programe in projekte. Izdelan je v skladu z Zakonom o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja1, Načrtom priprave RRP Gorenjske 2014–20202 in Uredbo o regionalnih razvojnih programih3.
Jesenice so že stoletja povezane s fužinarstvom in z železarstvom, ki je svoj razcvet doživelo po prvi in drugi svetovni vojni. Skoraj celotno gospodarstvo je temeljilo na težki industriji, zato so se razvojni in strukturni problemi pokazali konec 80-ih let prejšnjega stoletja kot posledica dveh ključnih dejavnikov: Železarna Jesenice, ki je bilo najmočnejše in največje podjetje na zgornjem Gorenjskem, se ni pravočasno tehnološko prestrukturiralo, ob osamosvojitvi Slovenije je Železarna Jesenice izgubila vire za pridobivanje cenejših surovin in glavno tržišče v nekdanji skupni državi. Kljub težki gospodarski, socialni in okoljski zapuščini iz konca prejšnjega stoletja, so Jesenice uspele pripraviti sanacijski program…
