Občinski proračun je eden najpomembnejših aktov v vsaki lokalni samoupravi in tudi na Jesenicah je tako. Te dni tako že zaključujemo pripravo osnutka proračuna za prihodnje leto, saj ga bo občinski svet obravnaval že na septembrski seji, hkrati bo osnutek tudi javno razgrnjen.
Gre za zahteven postopek, s katerim se kot župan srečujem prvič, medtem ko večina sodelavcev postopek pozna in tako kljub vsemu naloga v postopkovnem smislu ni prezahtevna. Precej bolj zahtevna je vsebinska priprava proračuna, saj je treba na eni strani upoštevati zakonske zahteve, na drugi dejanske potrebe v občini.
Pred časom sem že predstavil moj pogled na nekatere najpomembnejše prioritete občinskih naložb za prihodnje leto, zdaj, ko razmere poznam že precej bolje kot ob nastopu mandata, pa so se izkristalizirala najbolj problematična področja, ki jim v osnutku proračuna posvečamo več pozornosti.
Vprašanje odpadkov in smradu z Male Mežakle nas v občinski upravi zaposluje že od začetka mandata, v ponedeljek je na izredni seji o tem razpravljal tudi občinski svet. Poleg tega je bila izredna seja namenjena tudi obravnavi razmer v jeseniškem hokeju.
Da gre za pomembni temi na eni strani dokazuje kopica sklepov, ki jih je sprejel občinski svet, na drugi strani pa veliko zanimanje javnosti in tudi novinarjev.
Ocenil sem, da pobuda svetnikov za razpravo na izredni seji občinskega sveta o obeh tematikah izraža skrb članic in članov občinskega sveta glede izpostavljenih vprašanj. Hkrati smo v občinski upravi sklic seje ocenili tudi kot izraz nezaupanja do dela župana in občinske uprave, čeprav tudi na tem področju trdo delamo. Pri tem si želimo, da bi občinske svetnice in svetniki (pa tudi občani), če ocenijo, da nimajo dovolj ustreznih informacij, potrkali na naša vrata, kjer bi lahko dobili dodatna pojasnila in odgovore. Če bomo v prihodnje skupaj okrepili informiranje in dosegli boljšo informiranost svetnic in svetnikov ter občank in občanov, je eden od namenov izredne seje izpolnjen.
Kopičenje odpadkov ob odlagališču na Mali Mežakli in (občasno) širjenje smradu ostaja ena najbolj aktualnih tem v občini Jesenice. Kot smo že večkrat izpostavili se zaradi okoliščin, na katere nimamo vpliva (predvsem gre pri tem za ustavitev izvoza odpadkov iz Evrope na Kitajsko na začetku leta 2018), lokalna skupnost sama težko spoprijema s tem izzivom. Zato ponovno poudarjamo, da rešitev vprašanja, ki vključuje odvoz nakopičenih odpadkov z občinske parcele na Mali Mežakli na sežig ter odprava virov smradu, ni le v domeni lokalne skupnosti, ampak terja skupno ukrepanje Občine Jesenice na eni strani, koncesionarja na Mali Mežakli, podjetja Ekogor na drugi strani ob podpori državnih in drugih institucij.
V kampanji pred lanskimi lokalnimi volitvami sem predstavil volilni program in v njem izpostavil nekaj ključnih razvojnih usmeritev Občine Jesenice za prihodnje obdobje. V pol leta županovanja sem se seznanil s stališči političnih strank in list zastopanih v občinskem svetu o predlaganih razvojnih usmeritvah, podrobneje spoznal probleme, ki pestijo našo lokalno skupnost in prepoznal nekaj ključnih izzivov za prihodnje obdobje. Na tej podlagi je nastal seznam ukrepov oziroma prednostnih področij, ki se jim bomo posvetili pri pripravi občinskega proračuna za prihodnje leto.
Minuli konec tedna smo na Jesenicah in praktično po vsem svetu spremljali razplet finalne tekme nogometne lige prvakov. Množice navijačev po vsem svetu so spet dokazale, da je nogomet najbolj pomembna postranska stvar na svetu. Podobno je na Jesenicah najpomembnejša postranska stvar hokej.
Racionalne razprave o tem, zakaj je lahko šport tako pomemben, zakaj množice navijačev nestrpno pričakujejo tekme in se o tem pogovarjajo v neskončnih debatah, se veselijo ob uspehih svojih športnikov ali pa žalujejo za zamujenimi priložnostmi, je skorajda odveč. Lahko pa ugotovimo, da šport spremljajo čustva: tako smo bili na Jesenicah, na primer, že mnogokrat ponosni na uspehe naših hokejistov.
Za nami je izjemen konec tedna, ko smo lahko utrdili naše prepričanje, da imamo na Jesenicah veliko razlogov za ponos. Praznovanje 145. obletnice delovanja Pihalnega orkestra Jesenice-Kranjska Gora, ki so ga godbeniki in godbenice zaznamovali s slavnostnim koncertom v polni dvorani Gledališča Toneta Čufarja in s parado devetih prijateljskih pihalnih orkestrov iz Slovenije, Avstrije in Nemčije, je le nov dokaz za to. Ko k temu dodamo še zelo spodbudne besede ministra za kulturo mag. Zorana Pozniča, ki je bil na slavnostnem koncertu prijetno presenečen in zadovoljen ob visoki ravni glasbenega poustvarjanja orkestra, smo dobili še dodatno potrditev, da so naši občutki ponosa upravičeni.
Minister je v orkestru, ki na eni strani združuje izkušene godbenike, na drugi pa številne mlade glasbenike, prepoznal velik potencial, tudi za prihodnost orkestra. Hkrati je posredno pohvalil delovanje Glasbene šole Jesenice, ki mladim daje dobro podlago in kakovostno glasbeno znanje, s katerim nadaljujejo bogato tradicijo jeseniškega godbeništva.
Z namenom ohranjanja čim tesnejših vezi z občani so ob sredah popoldan vrata županske pisarne odprta za občane. Eno od najbolj perečih vprašanj, ki ga izpostavljajo občanke in občani, je mirujoči promet. Zlasti na Plavžu, kjer je gostota poseljenosti največja, je problem najbolj izrazit, podobno je v drugih bolj strnjenih naseljih.
Neredko se zgodi, da občan iz službe pride pozno zvečer ali ponoči in na Plavžu zaman išče parkirni prostor v neposredni bližini bloka ali stolpnice. Avto zaradi zasedenosti parkirnih mest parkira na zelenici in si na ta način prisluži plačilo globe za nepravilno parkiranje. Seveda obvestila medobčinskih redarjev o nepravilnem parkiranju voznike razjezijo in jih spravijo v slabo voljo.
Na Jesenicah smo s številnimi prireditvami zaznamovali 90. obletnico pridobitve mestnih pravic. Tako smo se ob prazniku skupaj poveselili, hkrati pa izpostavili nekaj ključnih vprašanj, ki so pred nami. Prav gotovo je vprašanje staranja prebivalstva in odseljevanje mladih ena najbolj perečih tematik, ki nas bo zaposlovala v bližnji prihodnosti, a ne smemo zapostaviti drugih pomembnih vidikov življenja v naši lokalni skupnosti.
Dejstvo je, da nas je železarstvo na Jesenicah zelo zaznamovalo. Pa ne le zaradi narave dela, ki je bilo težaško, ampak tudi zaradi različnih okoliščin, ki so Jesenice zaznamovale v preteklosti in nas zaznamujejo še danes.
Spoštovane dame in cenjeni gospodje. Spoštovani član Državnega sveta Bogomir Vnučec, cenjeni kolegi župani in drugi predstavniki sosednjih in pobratenih občin. Prijazno pozdravljeni častni občani in občinski nagrajenci, občinski svetniki in svetnice ter vsi ostali, ki ste s svojo prisotnostjo počastili naš praznik. Prisrčno dobrodošli.
Na Jesenicah je po decembrskih lokalnih volitvah zavel nov veter. Z novo energijo in s svežimi zamislimi, z znanjem in z ustvarjalnostjo smo smelo vstopili v novo leto in verjamem da – v novo obdobje občine Jesenice.
Vstop v novo ero Jesenic sovpada s praznovanjem 90. obletnice pridobitve mestnih pravic. V veliko veselje in čast mi je, da vas ob okroglem jubileju lahko pozdravim kot novi župan mesta in občine.
V prejšnjem županovem kotičku na spletni strani sem razmišljal o tem, kaj nas določa kot sodobne Jeseničane. Enoznačnega odgovora seveda nismo ponudili, a nam ugotovitve lahko dajo nekaj namigov oziroma iztočnic za nadaljnje razmišljanje.
Želim namreč, da bi si vsi skupaj odgovorili na vprašanja povezano z identiteto prebivalcev, mesta in občine. Ko se namreč spoznamo, vemo, kaj hočemo. Za Jesenice in za občino si želim, da bi skupaj ugotovili, kaj nas povezuje, kdo smo in kaj hočemo.
Po zaključku študija na ljubljanski Fakulteti za družbene vede sem se na prelomu tisočletja vrnil v domači kraj. »Opremljen« s politološkimi znanji in na podlagi ocene, da posamezne družbene skupine (v tem primeru lokalne skupnosti) povezujejo skupni interesi, sem si kot nadobudni novinar, ki je začenjal svojo novinarsko pot na jeseniškem Radiu Triglav, postavil vprašanje iz naslova: kdo sem Jeseničan?
Razmišljal sem takole: če vem kdo sem, vem tudi, kaj hočem in tako torej vem, kateri so moji cilji ter kateri so moji interesi. Podobno kot to velja za posameznika, tudi za lokalno skupnost velja enako. Šele ko skupnost ve, kdo oziroma kaj je, in ko ve, kaj zmore oziroma kaj zna, lahko prepozna svoje potrebe in ugotovi, kaj hoče oziroma kaj želi doseči kot skupnost. Ko se spoznamo, lahko opredelimo cilje skupnosti.
Vsaka veriga je močna toliko, kolikor je močan njen najšibkejši člen, pravi modrost. Podobno je tudi skupnost močna toliko, kolikor je močan najšibkejši član te skupnosti. Bolj ko je skupnost povezana, bolj so močni posamezni členi, močnejša je skupnost.
V interesu naše lokalne skupnosti je, da živimo v močni skupnosti in da smo skupaj čim tesneje povezani. Tesne povezanosti skupnosti ne more biti brez zaupanja, ki je kot nekakšno lepilo, ki medsebojno povezuje člane skupnosti.
Ena najbolj perečih tematik, v zvezi s katero sem že pred meseci obljubil, da bom kot župan trdo delal, da bi za občane Jesenic poiskal ustrezno rešitev, je vprašanje smradu z Male Mežakle. Smrad, ki se širi z deponije, v obup spravlja okoliške prebivalce, v ponos pa ni niti Sloveniji, saj tujcem zasmrdi takoj, ko se pripeljejo skozi Karavanški cestni predor in vstopijo v državo.
Občina je lastnica skoraj tri hektare velike parcele na Mali Mežakli, ki jo za skladiščenje odpadkov uporablja podjetje Ekogor. Občina Jesenice vztraja na stališču, da je skladiščenje odpadkov na občinski parceli, ki leži tik ob odlagališču odpadkov Mala Mežakla, nesprejemljivo, za uporabo te parcele pa Občina Jesenice dovoljenja ni izdala. Vztrajamo pri zahtevi, da skladiščene odpadke odpeljejo z občinske parcele. Če jih ne odpeljejo (kar je po moji oceni glede na stanje na tem področju v Sloveniji zelo verjetno) lahko o tem obvestimo pristojno inšpekcijsko službo ali pa zahtevo uveljavljamo v pravdi. Inšpekcija bi najbrž pritegnila zahtevi Občine, prav tako so znatne možnosti, da bi uspeli v pravdi. Vseeno pa v primeru, da se odločimo za katerega od teh postopkov (ki bodo zagotovo trajali nekaj časa), še vedno nimamo nobenega zagotovila, da bo problem smradu rešen.
»Zdaj pa veselo na delo«, sem se najpogosteje odzval na številne čestitke, ki sem jih prejel po izvolitvi za župana občine Jesenice. Z izvolitvijo sem se iz budnega opazovalca in kronista prelevil v snovalca politik v lokalni skupnosti. Novih nalog sem se lotil z res velikim veseljem in tako prvič tudi pišem v županov kotiček na spletni strani Občine Jesenice. Hkrati se še enkrat zahvaljujem vsem, ki so podprli moj program in mi omogočili, da Jesenicam skupaj damo nov zagon. Po prevzemu funkcije je bil december v znamenju številnih predprazničnih prireditev in če sem le utegnil, sem se na vabila organizatorjev vedno odzval. Rad bi namreč še bolje spoznal lokalno skupnost, ljudi in organizacije. Rad bi čutil kako občina »diha«, zato nameravam tudi v prihodnje ohraniti pristne stike z ljudmi. V prvem mesecu županovanja sem se spoznal z novimi sodelavci in verjamem, da bomo imeli v prihodnje ob delu več priložnosti, da se še bolje spoznamo.
Ob sredah, 15.00 - 16.00
Za termin pri županu je potrebna predhodna najava in uskladitev v tajništvu Kabineta župana na tel. št. (04) 5869 231 oz. preko e-naslova Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled..
Rojen Jeseničan, letnik 1974.
Sem najmlajši od treh sinov matere Marije, kemične laborantke in očeta Martina, železničarja. Živeli smo v stolpnici na Plavžu.
Na osnovni šoli Toneta Čufarja sem postal obiskovalec knjižnice in spoznal šolski radio, lepe spomine sem ohranil na srednješolske dni na železničarski šoli v Mariboru.
Za eno leto sem se zaposlil na Slovenskih železnicah, opravil pripravništvo in izpit za vlakovnega odpravnika. V Slovenski vojski sem odslužil vojaščino in spoznal, da je prihodnost v znanju.
Študentska leta sem preživel v Ljubljani. Univerzitetno izobrazbo sem pridobil na Fakulteti za družbene vede, študiral sem politologijo. Diplomiral sem z nalogo Vloga nevladnih organizacij v socialnem razvoju občine Jesenice.
Študentsko obdobje je poleg rojstva sina zaznamovalo delo v Klubu jeseniških študentov, ki sem ga dve leti tudi vodil. Sprva v študentskem klubu, kasneje pa v Društvu mladih Jesenice sem soustvarjal časopis Brca, ki sem ga nekaj časa tudi urejal. V tem obdobju sem organiziral številne kulturne in športne prireditve.
V obdobju nastajanja sem vodil Mladinski center Jesenice. Na tekmah hokejske lige Ebel v dvorani Podmežakla sem bil več let uradni napovedovalec. Na Radiu Triglav sem spoznal novinarsko delo. Najbolj dragocene izkušnje sem pridobil kot specializirani novinar časopisa Delo, zanj z Gorenjske poročam od leta 2003.
Vmes sem še drugič postal oče in sem zdaj ponosen oče dveh otrok, sina Maja in hčerke Ane, osnovnošolke. Živim na Potokih. S prijatelji rad igram nogomet in navijam na hokejskih tekmah Podmežaklo. Pozimi uživam ob zakurjeni peči s knjigo v naročju, pomladi in poleti pa na kolesu. Prekolesaril sem dobršen del Gorenjske, videl lepote Slovenije in na nekajtedenskih kolesarskih potovanjih spoznaval evropske države, tamkajšnje prebivalce, kulturo, zgodovino, naravne lepote in pridobil neprecenljive življenjske izkušnje.
Zdaj sem na pragu novega življenjskega poglavja.
Čeprav je še zima in od mojega nastopa funkcije župana nista minila niti dva meseca, sem se ob pričetku mandata prednostno posvetil sanaciji bazena Ukova. To sem obljubil že pred volitvami. Da bi bil bazen v prihajajoči sezoni lahko odprt, je treba ukrepati hitro in učinkovito. Čas ni naš zaveznik, a po opravljenih ogledih in sestankih z izvajalci glede možnih ukrepov, ohranjam optimizem, da bomo občanom varno uporabo bazena ponovno zagotovili že v tem letu.
Pustna sobota na Jesenicah je že tretje leto zapored prebudila mesto. Hruščanski karneval in povorka skozi mesto je bila prva znanilka pomladi in prireditev katere pripravljamo za letošnje leto. Jeseničani so s prebivalci sosednje kranjskogorske občine v povorki, ki se je vila skozi mesto predstavil okoli 20 različnih vsebinskih točk med katerimi so številni na duhovit in satiričen način predstavili družbeno in politično dogajanje v Sloveniji. Pustnemu županu sem simbolično predal tudi ključ mesta, ki se je na vse videno prav gotovo znašel v dobrih rokah. Zato vse čestitke organizatorjem za dobro izvedbo, kar potrjuje tudi številna udeležba Jeseničanov.
V mesto pa končno prihaja tudi ena največjih investicij, in sicer obnova železniške postaje Jesenice o kateri je bilo že kar nekaj povedanega in napisanega. Zato aktivno sodelujemo z državo, da bomo v okviru prenove zagotavljali tudi zadostno število parkirnih mest in s tem posledično urejali mirujoč promet. Pripravljamo pa se še na začetek izvedbe preostalih projektov, izglasovanih v okviru participativnega proračuna JES odločam, ki smo jih za izvedbo predvideli v letu 2023.
Jesenice v kratkem, natančneje 20. marca, praznujejo svoj občinski praznik, zato so ta mesec v znamenju tega praznika tudi delo občinske uprave in dogodki v naši občini. Na dan praznika bo v Gledališču Toneta Čufarja organizirana osrednja slovesnost s podelitvijo priznanj letošnjim občinskim nagrajencem. Dejstvo, da vsako leto ob objavi javnega razpisa prejmemo veliko število pobud za podelitev občinskih priznanj, kaže na to, da v občini še vedno obstaja veliko število posameznikov, ki so s svojim delom v lokalni skupnosti le-te pomembno obogatili, kar me veseli in, čeprav priznanja ni možno podeliti vsem naenkrat, navdaja s ponosom. Takšni so tudi dosežki letošnjih nagrajencev, zato je prav, da se jim ob občinskem prazniku izkaže posebna čast.
Minuli konec tedna smo na Jesenicah gostili delegacijo iz pobratenega mesta Nagold. Srečanje je bilo še toliko bolj posebno, saj smo se uspeli z njimi osebno srečati prvič po pojavu korone in z njo povezanih omejitvah. Zanje smo ob zvokih pihalnega orkestra Jesenice – Kranjska Gora priredili prav poseben sprejem na Trgu Toneta Čufarja. Občani Jesenic pa so v času njihovega obiska na trasi od Čufarjevega trga do občinske stavbe lahko opazili tudi slovenske in nemške zastave. Prav slednje je, kot je bilo zaslediti na družbenih omrežjih, povzročilo nekaj polemike, a je bila naša odločitev kljub vsemu pravilna in nikakor ne povezana s kakršno koli zgodovinsko ideologijo. V času dolgoletnega prijateljevanja med mestoma so se vezi spletle na številnih področjih, tako na občinskem nivoju kot med glasbenima šolama, fotografskima društvoma, kolesarji, pihalnim orkestrom, srednjo šolo in tako naprej, zato so redni tudi medsebojni obiski vseh sodelujočih. Kdorkoli od nas je bil že kdaj v Nagoldu pa se je lahko na lastne oči prepričal o iskreni dobrodošlici, ki smo je bili vedno deležni v Nagoldu s strani gostiteljev, vključno z razobešenimi slovenskimi in jeseniškimi zastavami.
V mesto prihaja pomlad in na pobočja Karavank ključavnice, ki so izven meja Jesenic in Slovenije poznane kot narcisne poljane pod Golico. Pravi čudež narave si pridejo ogledat številni obiskovalci od blizu in daleč in prav za njih smo ponovno uredili parkirna mesta v dolini in zagotovili avtobusni prevoz v Planino pod Golico in nazaj na Jesenice. Zapora ceste med majskimi vikendi bo omogočila lažje življenje domačinom, obiskovalcem pa želimo omogočiti ogled belih poljan brez, da bi jim bilo potrebno iskati naključna parkirna mesta. Upam, da nam bo vreme naklonjeno in s tem številne domačine in ostale obiskovalce spodbudilo, da se na pot do narcisnih poljan podajo peš in s tem storijo tudi nekaj za okolje, predvsem pa za svoje zdravje. Hoja in telesna aktivnost sta pozitivna faktorja pri ohranjanju našega zdravja. Zdravje je največja vrednota, katero se zavemo šele takrat, ko zbolimo. Ker se da številne bolezni uspešno tudi preprečevati je Center za krepitev zdravja pod okriljem Zdravstvenega doma Jesenice organiziral v Kolpernu že tradicionalni dogodek, imenovan Dan zdravja 2023. Občanom, ki so si stojnice in dogodek ogledali so strokovnjaki opravili nekaj osnovnih zdravstvenih meritev in predstavili delovanje referenčnih ambulant, številne preventivne programe ter presejalne programe za preventivo pred rakastimi obolenji.