Vodovodni sistem Peričnik s sistemom objektov (zajetja, razbremenilniki, vodohrani) in glavnih cevovodov se je začel graditi leta 1954 in se nato postopno dograjeval in obnavljal. Cevovod sestavljajo litoželezne cevi, cevi iz PVC materiala, nekaj pa je še azbestno cementnih cevi. Iz Azbestno cementnih cevi je  predvsem večji del primarnega vodovoda od zajetja do Hrušice, ki je bil v dolžini dober kilometer zamenjan leta 2014 ob izgradnji kolesarske povezave Hrušica – Mojstrana. V zadnjem obdobju je bilo obnovljenih več odsekov vodovodov - Mlake na Hrušici do novega vozliščnega jaška Mlake – Julijana na območju servisne ceste k objektom DARS na Hrušici, v mestu Jesenice je bil zgrajen nov cevovod (primarni in sekundarni odseki ter vodovodni priključki) na prostorih bivše Železarne Jesenice (območje Fiprom in Stara Sava), obnovljen cevovod na Cesti Cirila Tavčarja, na Razgledni poti, Podmežaklo, v naselju Murova, na Cesti Franceta Prešerna, na Cesti bratov Stražišarjev in v delu naselja KS Sava (Industrijska ulica in Ulica Cankarjevega bataljona) ter še nekaj krajših odsekov vodovoda.

Splošno o vodovodnem sistemu Peričnik

Zaradi težav pri zagotavljanju oskrbe z ustrezno kakovostjo pitne vode na sistemu Peričnik, ki se pojavljajo predvsem ob večjih nalivih, ko se zaradi kaljenja vodnih virov pojavlja povečana motnost vode in posledično mikrobiološka neskladnost vzorcev, je občina Jesenice kot lastnik infrastrukture pričela s postopki za celostno ureditev vodovodnega sistema Peričnik, ki ima dva ključna poudarka:

1. zagotavljanje pitne vode ustrezne kakovosti v skladu s Pravilnikom o pitni vodi in
2. zagotavljanje zadostne količine zdravstveno ustrezne pitne vode.

1. Zagotavljanje pitne vode ustrezne kakovosti v skladu s Pravilnikom o pitni vodi

Težave s pojavom motnosti pitne vode in mikrobiološko neskladnostjo vzorcev niso nove, vendar pa so v zadnjem obdobju vse izrazitejše zaradi vse pogostejših padavin z močnimi nalivi, katerih posledice so vse bolj občutne tudi na kakovosti pitne vode. Zajetje Peričnik sicer sestavljajo tri ločena zajetja, locirana eden za drugim na desni strani struge Triglavske Bistrice, nekoliko dolvodno od Koče pri Peričniku. Spodnje zajetje je zbirno zajetje v katerem se zbira voda tudi iz ostalih dveh zajetij. Zajetje se nahaja pod strmim pobočjem s hudourniškimi potoki, ki zaradi erozije ogrožajo vodno zajetje, delno zaradi nanašanja velikih količin materiala, delno zaradi vnašanja fine glinasto meljaste komponente (kreda) v podtalnico in strugo Triglavske Bistrice. Leta 2004 je bila zaradi opisanega stanja izvedena sanacija strehe zbirnega zajetja in sanirana struga hudournika v dolžini cca. 80 m nad prvim zajetjem, imenovanim tudi Marijino zajetje, ki je to vodno zajetje ogrožal. Kljub izvedeni sanaciji so erozijski procesi napredovali, tako da je bilo v letu 2011 izdelano Hidrogeološko poročilo o ogledu vodnega zajetja Peričnik in projektna dokumentacija za nadaljnjo sanacijo hudourniške struge nad Marijinim zajetjem. V letu 2012 je bilo izdelano tudi inženirsko geološko kartiranje na področju zajetij Peričnik. Sanacija struge hudournika v dolžini nadaljnjih cca. 200 m je bila izvedena leta 2013. Z namenom, da se čim bolj natančno določi izvor pojava motnosti vode, je občina Jesenice pri Geološkem zavodu RS naročila izvedbo hidrogeoloških preiskav, vključno z izvedbo piezometričnih vrtin, s katerimi bi bilo možno še bolj natančno določiti verjetnost vdora površinske vode v podtalnico ob večjih nalivih in predvideti zaščitne ukrepe. Na podlagi hidrogeoloških preiskav in izvedenih vrtin, je Geološki zavod RS najprej izdelal vmesno poročilo, v nadaljevanju pa še končno poročilo o izvedenih hidrogeoloških preiskavah na območju zajetja Peričnik – 2. faza.

Dosedanje ugotovitve kažejo, da se večina napajanja zajetij Peričnik vrši iz območja nad kočo pri slapu Peričnik. Ob izrazito povišanem vodostaju Triglavske Bistrice se nivo vode lahko dvigne in povzroči vdore površinske vode bočno v fluvioglacialne sedimente, verjetno tudi v bližini zajetij. V končnem poročilu za drugo fazo izvedenih hidrogeoloških raziskav je Geološki zavod RS podal možne ukrepe za uravnavanje motnosti in odstranjevanje mikroorganizmov iz podzemne vode. Med možnimi ukrepi Geološki zavod RS izpostavlja:

• Daljinski nadzor zajetij, ki je bil izveden v letu 2021. Uvedba daljinskega nadzora omogoča spremljanje stanja na zajetjih v realnem času in na ta način pravočasno reakcijo z izločanjem posameznih zajetij iz sistema vodo oskrbe v času povišane motnosti.
• Uvedbo UV dezinfekcije, ki je v izvajanju.
• Zavarovanje vodnega vira Peričnik z vodovarstvenim območjem. Glede na ugotovitve hidrogeoloških preiskav in nova znana dejstva bo potrebno pristopiti k pripravi novih strokovnih podlag za spremembo vodovarstvenega območja zajetja Peričnik. To pomeni, da bodo v prihodnosti lahko določena nova vodovarstvena območja, ob katerih se bo najverjetneje spremenil tudi režim varovanja. Iz tega razloga je smiselno upoštevati nekatera splošna načela glede preventivnih ukrepov zagotavljanja ustreznega kakovostnega stanja vodnega vira Peričnik, to je predvsem na področjih izvajanja gozdne službe, odvajanja odpadnih vod z javnih cest ter odvajanja odpadnih voda iz planinskih koč in stanovanjskih objektov.

Ker v obdobju enoletnega hidrogeološkega monitoringa, ki je bil izveden v okviru 2. faze hidrogeoloških preiskav na območju zajetja Peričnik, Geološki zavod z meritvami ni uspel zajeti dovolj visokega vodnega stanja, je bil dosedanji hidrogeološki monitoring podaljšan za toliko časa, dokler merilna mesta ne zabeležijo vsaj še enega visokega vodnega stanja, na podlagi katerega bi bilo možno ugotavljati vpliv površinske vode na odseku, kjer se nahajajo zajetja, na povišano motnost vode v zajetjih, pri čemer bi pri interpretaciji lahko pomagale vzpostavljene meritve motnosti na samih zajetjih.

Ugotovitve izvedenih hidrogeoloških preiskav predstavljajo osnovo za načrtovanje nadaljnjih aktivnosti na vodnem viru Peričnik.

Investicije

Vgradnja UV dezinfektorja na vodnem viru Peričnik

Na zajetju Peričnik ob večjih nalivih prihaja do povečane motnosti pitne vode, ki je posledica spiranja tal v površinske vode. Posledično prihaja tudi do pojava koliformnih bakterij v pitni vodi (koliformne bakterije so bakterije organskega in anorganskega izvora in so na splošno prisotne v okolju), zato se na zajetju Peričnik redno izvaja dezinfekcije z natrijevim hipokloritom, ob večjih nalivih pa se vrši izločanje posameznih zajetij iz sistema vodo oskrbe v primeru ugotovljenega povišanja motnosti, kar je možno zaradi vzpostavljenega daljinskega nadzora sistema v letu 2021. Posledično je tudi prekuhavanje vode  potrebno le še občasno. Umestitev UV dezinfektorja bo odpravila stalno dezinfekcijo sistema s hipokloritom in delno odpravila ukrep prekuhavanja ob manjših prekoračitvah motnosti vodnega vira.

Lokacija predvidenega objekta (jaška) za UV dezinfektor predstavlja hudourniški vršaj, v podlagi pa je rečni nanos proda iz Triglavska Bistrice. Ker bo izkop gradbene jame za jašek izveden do globine približno 6 m pod terenom in bo segal pod dno struge Triglavske Bistrice, je predvideno vertikalno zavarovanje gradbene jame po obodu s pilotno steno. Izvedba zavarovanja izkopa bo omogočila varno gradnjo objekta in zmanjšala dotoke vode v gradbeno jamo. Za potrebe izdelave načrta zavarovanja gradbene jame so bile izdelane tri geološke vrtine in na podlagi ugotovitev izdelano Geološko – geomehansko poročilo.

Za namestitev UV dezinfekcijske naprave je potrebno zgraditi namenski vodovodni jašek, ki bo lociran poleg obstoječega zbirnega zajetja ter še dodatni jašek za ventil za vzdrževanje tlaka, ki zagotavlja, da je naprava za UV dezinfekcijo ves čas potopljena, saj le tako zagotavlja pravilno delovanje. Jašek za ventil za vzdrževanje tlaka bo nameščen okoli 500 m dolvodno od jaška za UV dezinfektor. Zaradi nemotene oskrbe s pitno vodo bo v času gradnje potrebno vzpostaviti začasni potek vodovoda, ki bo združen s sistemom za praznitev in s sistemom za izločanje zbirnega zajetja ali pa objekta za UV dezinfekcijo. Zaradi prevezav bodo potrebni številni zasuni, zaradi česar bosta dodatno zgrajena še dva jaška.

Poleg celotnega sistema za UV dezinfekcijo vode je predvidena tudi obnova odseka vodovoda iz azbestno cementnih cevi med jaškom za UV dezinfekcijo in jaškom za ventil za vzdrževanja tlaka oz. do točke priključitve na obstoječi vodovod v dolžini cca. 518 m.

2. Zagotavljanje zadostne količine zdravstveno ustrezne pitne vode

Investicije v zagotavljanje zadostnih količin pitne vode so usmerjene predvsem v investicijsko vzdrževanje oz. obnovo cevovodov in objektov za vodo oskrbo (vodohrani, raztežilniki) na območju mesta Jesenice, ki se z vodo oskrbujejo iz zajetja Peričnik:

• Na primarnem vodovodnem omrežju Peričnik bo potrebno zamenjati še cca. 10.000 m azbestno cementnih cevi, dimenzij f 400 mm in f 350 mm, saj te cevi predstavljajo potencialno večjo nevarnost za poškodbe cevovodov, kot vodovodi iz drugih materialov. Problematična je dolžina azbestno cementnih cevi na primarnem vodovodu, ki predstavlja glavni oskrbovalni vod za občino.
• Glede objektov, predvsem vodohranov, bo potrebno predvideti dodatne kapacitete, saj trenutne zmogljivosti ob izpadu vodnega vira zagotavljajo količino pitne vode zgolj za približno dve uri nemotene oskrbe. Z izgradnjo vodohrana kapacitete 2.000 m³ pitne vode, bi se ta čas podaljšal na šest ur, za še večjo zanesljivost oskrbe s pitno vodo pa bo potrebno zagotoviti rezervni vodni vir. Temelj za dobro obvladovanje in nadzor nad sistemom je tudi izgradnja oz. nadgradnja telemetričnega sistema, ki bo omogočal daljinski nadzor nad delovanjem celotnega sistema.

Projekt obnove vodovodnega sistema Peričnik je bil predlagan za Evidentiranje projektov v kohezijski regiji Zahodna Slovenija 2021 – 2027.